FINANCEpro - Povezujemo oglaševalce s poslovno javnostjo. Kaj je to? Finančni vodnikpro

11 mitov o vzajemnih skladih

Čas branja: 4 min
24.02.2020  10:45
Tudi v času izjemno nizkih obrestnih mer se obseg denarnih sredstev na bankah povečuje, pa čeprav v istem obdobju delniški trgi dosegajo rekorde; delni razlog za to gre morda iskati tudi v nekaterih napačnih predstavah o vlaganju v vzajemne sklade
11 mitov o vzajemnih skladih

Vlaganje v vzajemne sklade zahteva veliko denarja

V vzajemnih skladih lahko varčujete že z 10 ali 20 evri na mesec ali pa z enkratnim vplačilom. Seveda pri tem velja, da je privarčevani znesek odvisen od višine vplačila in donosnosti, ki jo sklad ustvari skozi čas. Večji je začetni vložek in daljše je časovno obdobje, višja je končna donosnost, kar je posledica obrestno obrestnega računa.

Vzajemni skladi so tvegani

Vzajemni skladi vedno prinašajo določeno stopnjo tveganja, pri tem pa velja, da moramo za višjo donosnost sprejeti večje tveganje. Na drugi strani pa so vzajemni skladi lahko tudi dokaj varni. Tveganje je namreč odvisno od tipa sklada oziroma od tega, kam sklad vlaga svoja sredstva. Tako so obvezniški vzajemni skladi, ki lahko vlagajo v podjetniške ali bolj varne državne obveznice, oblika naložbe z bistveno manjšim tveganjem, kot bi to veljalo pri delniških vzajemnih skladih, ki vlagajo v delnice različnih podjetij. Obstajajo pa tudi uravnoteženi skladi, ki so zmerna naložbena izbira za povprečne vlagatelje, saj uravnoteženo razporejajo sredstva med delniške in obvezniške naložbe.

Potrebujemo veliko znanja o vlaganju

Za uspešno upravljanje naložb je resda potrebno znanje, pa tudi čas in razpolaganje s potrebnimi informacijami za sprejemanje pravih odločitev. Pa vendar vlagatelj v vzajemne sklade ne potrebuje takšnega znanja, saj naložbe v skladih upravljajo strokovno usposobljeni upravljavci skladov, ki imajo dolgoletne izkušnje, potrebna strokovna znanja ter za opravljanje svojega dela razpolagajo z ustreznimi informacijami s finančnih trgov. Vzajemni skladi so najprimernejša oblika dolgoročnega varčevanja ravno zato, ker od vlagateljev ne zahtevajo znanja o upravljanju naložb.

Stroški vlaganja v vzajemne sklade so visoki in jih ne razumem

Vlagatelja lahko neposredno bremenijo vstopni in izstopni stroški ter stroški ob prehodu med skladi, posredno pa upravljavska provizija. Vstopni oziroma izstopni stroški so tisti, do katerih je družba za upravljanje upravičena ob vplačilu sredstev v sklad oziroma ob izplačilu sredstev iz sklada. Izstopni stroški so sicer pri vzajemnih skladih na slovenskem trgu dokaj redki. Upravljavska provizija pa je letna provizija, do katere je upravičena družba za upravljanje in jo zaračunava za upravljanje iz sredstev sklada. V praksi to pomeni, da boste za vplačilo v vzajemni sklad plačali v povprečju dva odstotka enkratne vstopne provizije (odvisno od vrste sklada in višine zneska). Upravljavska provizija se obračunava iz sredstev sklada in je v dnevnem gibanju vrednosti enote premoženja že zajeta, znaša pa v povprečju okoli dva odstotka na leto.

Vzajemni skladi niso primerni za varčevanje za pokojnino

Ravno nasprotno, vzajemni skladi so zelo primerni za dolgoročne naložbe, kot je varčevanje za dodatno pokojnino. Za pokojnino je sicer najbolj smiselno začeti varčevati čim prej, če je le mogoče, že v prvih letih zaposlitve. Če začnete pozneje, to pomeni le, da ima vaš denar manj časa za rast in morate vsako leto privarčevati nekoliko več. Dolgoročno varčevanje za pokojnino je kot nalašč za ponazoritev moči obrestno obrestnega računa. Poglejmo hiter, a zelo nazoren primer. Če začnete varčevati pri 25. letu, boste za približno 150 tisoč evrov dodane pokojnine pri 65. letu v 40 letih varčevanja v celoti morali vložili 29.280 evrov (61 evrov na mesec). Če začnete pri 40. letu, boste za isti znesek pokojnine morali vložiti 57.600 evrov (192 evrov na mesec). Če pa začnete šele pri 50. letu, boste za isti znesek pokojnine potrebovali vložek kar 86.760 evrov (482 evrov na mesec). Izračun predvideva sedemodstotno pričakovano povprečno letno stopnjo donosa.

Za začetek varčevanja moram na več različnih naslovov

Za uspešno dolgoročno varčevanje se lahko obrnete le na eno družbo za upravljanje premoženja. Seveda ob predpostavki, da družba razpolaga z vsaj nekaj različnimi naložbenimi strategijami ali vzajemnimi skladi. Vse večje družbe za upravljanje pri nas razpolagajo s potrebnimi naložbenimi strategijami za dosego kateregakoli naložbenega cilja. Tako lahko ves čas sodelujete le z eno družbo. Ta vam bo tudi ponudila strokovno svetovanje pri izbiri skladov za začetno sestavo vašega naložbenega portfelja kot tudi omogočila redne preglede vaših naložb z vašim osebnim finančnim svetovalcem.

Naložbam moram slediti vsak dan

Več različnih raziskav je potrdilo, da prepogosto spremljanje (dnevnih) sprememb vrednosti točk premoženja skladov negativno vpliva na ustvarjen končni donos. Razlog za to se skriva v psihologiji vlaganja. Večina vlagateljev se namreč na upade vrednosti odzove s strahom pred možnimi nadaljnjimi izgubami, kar jih pogosto privede do prehitrega prodajanja točk skladov ravno v obdobju, ko ti izgubljajo vrednost. Po teoriji uspešnih dolgoročnih naložb je namreč treba storiti ravno nasprotno: dodatno vlagati, ko tečaji upadajo, in posamične naložbe odprodajati, ko dosegajo visoke ravni vrednosti. Zato prepogosto sledenje predvsem dnevnim spremembam ni priporočljivo. Upoštevati je namreč treba, da se je za vlaganje v vzajemne sklade treba držati zastavljene dolgoročne strategije, ki jo določite skupaj s finančnim svetovalcem, ki vam ga omogoča družba za upravljanje. Prav tako je treba vedeti, da za vse posamične naložbe znotraj vzajemnega sklada skrbijo tako analitiki kot upravljavci sklada.

Če pride do krize, si moram denar iz vzajemnih skladov izplačati, da se izognem izgubi

Kot smo že povedali, se je treba za dosego cilja držati zastavljene strategije. Krize, med katerimi vrednosti upadajo, so praviloma dobra nakupna priložnost, saj takrat točke posamičnih skladov kupimo po nižji vrednosti.

Tvegane naložbe niso primerne za starejše

Praviloma to drži. Pa vendar ima pri časovnem horizontu naložb večjo vlogo kot starost dolžina zastavljenega obdobja varčevanja. Ne glede na starost naložbena logika pravi, da lahko vlagamo bolj tvegano na začetku, medtem ko moramo proti koncu obdobja varčevanja predvsem skrbeti za ohranjanje ustvarjene glavnice, ki je v zadnjem obdobju varčevanja ni priporočljivo izpostavljati tveganim, na primer delniškim naložbam. Iz tega razloga lahko rečemo, da tvegane naložbe res niso primerne za starejše ljudi nekaj let pred upokojitvijo.

Smiselno je izbrati vzajemne sklade z največjimi preteklimi donosi

Različne raziskave so pokazale, da pretekli veliki donosi niso zagotovilo za velike donose tudi v prihodnje. Lahko se namreč zgodi tudi nasprotno. Pogosto se dogaja, da najuspešnejši vzajemni skladi v preteklem kratkoročnem obdobju niso uspešni v naslednjem obdobju. Kar nas znova privede do nujno potrebne strokovne pomoči in ustreznih naložbenih nasvetov, kar vam lahko ponudi družba upravljanje.

Prav tako nas ta ugotovitev uči, da je treba spremljati dolgoročni rezultat posamičnega sklada, in ne dnevnih ali letnih nihanj. Zato pri spremljanju tečajnic bodite pozorni predvsem na daljša časovna obdobja tri ali pet let.

Vzajemni skladi niso primerni za kratkoročne naložbe

Bolj tvegani, na primer delniški skladi resda niso primerni za kratkoročne naložbe. Pri delniških skladih je priporočena doba vlaganja vsaj pet let ali več. Medtem pa to ne velja za obvezniške ali denarne sklade, ki sredstva vlagajo v manj tvegane obveznice ali bančne depozite. Ti so primerni tudi za krajša obdobja vlaganja, je pa ne glede na minimalno priporočeno dobo vlaganja pomembno razumeti, da z daljšanjem dobe varčevanja statistično dokazano povečujete verjetnost za doseganje pričakovane povprečne donosnosti.

Vsebino omogočajo Triglav Skladi.

PRO
Članki
Članki Ali je trgovanje brez provizij res poceni?

Ozadje poslovnega modela trgovanja brez provizij, ki ga je povzelo tudi veliko fintech podjetij in že ustaljenih spletnih trgovalnih...

PRO
Članki
Članki Danes je manjše tveganje imeti premoženje v plemenitih kovinah, kot v denarnih sredstvih

O tem, ali so nizke obrestne mere na bankah prinesle večje povpraševanje po plemenitih kovinah, smo se pogovarjali s Petrom Slapšakom,...

PRO
Članki
Članki Je imel Buffett prav, ko je napovedal večdesetletno prevlado bika?

Če nekaj traja dlje od povprečja, še ne pomeni nujno, da se mora končati. Warren Buffett je leta 2009 izjavil, da so se s paniko, ki je...

PRO
Članki
Članki Ne zasidrajte se v slabe naložbe

Sidranje je ena bolj znanih vedenjskih pristranskosti na področju financ, ki lahko negativno vpliva na naše odločitve, kam in koliko...

PRO
Članki
Članki Bodo nizke obrestne mere znižale pokojninske rente?

Nizke obrestne mere zavarovalnicam in pokojninskim družbam otežujejo iskanje dovolj varnih naložb, da bi lahko dosegale garantirane...

PRO
Članki
Članki Finančni vodnik 2020: kam naložiti denar, da bi ta vsaj ohranjal svojo vrednost?

Rekordno nizke obrestne mere so nižje od inflacije, denar na bankah tako izgublja realno vrednost. Težave se kažejo tudi pri...

PRO
Članki
Članki (Intervju) Centralne banke povečujejo zlate rezerve. Pa vi?

Navkljub podcenjenosti zlata in srebra ter rekordnim cenam nepremičnin imamo v Sloveniji več kot 75 odstotkov premoženja v...

PRO
Članki
Članki Trgovalni algoritem, ki ustvarja zavidljive donose v vseh tržnih razmerah

Algoritem je pred dobrimi osmimi leti razvil David Kaplan, eden vodilnih strokovnjakov za valutno trgovanje na svetu.