FINANCEpro - Povezujemo oglaševalce s poslovno javnostjo. Kaj je to? Finančni vodnikpro

Ne zasidrajte se v slabe naložbe

Čas branja: 5 min
25.02.2020  04:29
Sidranje je ena bolj znanih vedenjskih pristranskosti na področju financ, ki lahko negativno vpliva na naše odločitve, kam in koliko vlagamo.
Ne zasidrajte se v slabe naložbe

Sidranje (anchoring) je vedenjski vzorec posameznikov, da se pri odločanju najprej osredotočijo na neko izhodiščno referenčno vrednost, ki ji pravimo sidro, potem pa se glede na njo odločajo v prihodnje. Pasti tega vedenjskega vzorca je opisoval že Robert Shiller, ki je proučeval sidranje pri trgovanju na borzah in ugotovil, da se vlagatelji zelo pogosto sidrajo na zadnje cene delnic, ki so si jih zapomnili, in se potem glede na to odločajo o nakupu ali prodaji delnic. Pogosto je tudi sidranje na tako imenovane mejnike pri vrednosti delnic ali borznih indeksov, ki jih pomenijo rekordne okrogle vrednosti – denimo, ko je indeks Dow Jones Industrial Average leta 1999 prvikrat dosegel vrednost 10 tisoč točk oziroma januarja 2017 vrednost 20 tisoč točk. Okrogle mejnike vrednosti spremlja tudi povečana medijska pozornost in takrat vam bo tudi vaša frizerka vedela povedati, da je indeks Dow Jones presegel vrednost 20 tisoč točk in da je zdaj dobro vlagati v delnice.

Za večino vlagateljev je glavno sidro nabavna vrednost delnice, ki jih spremlja v podzavesti še desetletja, in vse poznejše vrednosti vedno primerjajo z nabavno vrednostjo, tudi če je ta izpred več kot 20 let in se je medtem poslovanje podjetja ali celotno ekonomsko okolje povsem spremenilo. Podobno presojamo druge finančne produkte, in če sem imel zadnji sklenjen depozit po štiriodstotni obrestni meri, sem danes nad ponudbo depozitov zelo razočaran, saj vse zdajšnje ponudbe presojam še vedno po tem, koliko so nižje ali višje od štirih odstotkov.

Sidranje na »domače« delnice

Poleg kvantitativnega sidranja, ki je povezano s številskimi vrednostmi, je na področju financ zelo opazno tudi tako imenovano moralno sidranje, pri katerem prevladuje vpliv intuicije in čustev, povezanih v zgodbe, ki obkrožajo posamezne naložbe. Nazoren primer moralnega sidranja je vlaganje pokojninskih prihrankov v delnice podjetja, v katerem so posamezniki zaposleni (company stock option). To je zelo pogosto v Ameriki, kjer ima še danes več kot polovica zaposlenih večino svojih pokojninskih prihrankov vloženo v delnice podjetja, kjer so zaposleni. Shlomo Benartzi in Richard Thaler razlagata, da imajo zaposleni pri vlaganju v delnice podjetij, kjer so tudi zaposleni, lažen občutek, da poznajo podjetje, in mu zaradi tega tudi bolje zaupajo. Zaradi moralnega sidranja bo vratar, zaposlen v podjetju X, veliko raje vložil svoje prihranke v delnice podjetja X kot pa v delnice podjetja Y v isti panogi, ne glede na to, kakšno je dejansko poslovanje enega ali drugega oziroma kakšne so napovedi za prihodnost.

V Sloveniji tudi zato posamezniki raje vlagamo v delnice domačih podjetij oziroma podjetij iz držav nekdanje Jugoslavije, in čeprav bi morda bila lahko naložba v delnico britanskega podjetja iz iste panoge donosnejša, večina ne naredi nobene primerjave in se takoj odloči za »naše« podjetje. To nam je seveda bolj znano, morda so v njem celo zaposleni naši sorodniki ali znanci in zaradi tega podjetju bolj zaupamo, kar nam daje lažen občutek, da poznamo bolje tudi njegovo poslovanje oziroma da gre za dobro, varno in donosno naložbo, ne da bi pogledali kakršnekoli objektivne kazalce poslovanja. Negativne posledice moralnega sidranja so se pokazale v zadnji finančni krizi, kjer so se prav domači vlagatelji najbolj opekli pri naložbah v podjetja iz nekdanje Jugoslavije. Finančna družba Vanguard je že pred leti naredila eksperiment z zaposlenimi, ki so vključeni v kolektivne pokojninske načrte. Dve tretjini anketiranih zaposlenih je ocenilo delnice podjetja, v katerem so zaposleni, kot manj ali enako tvegano naložbo, kot je globalno razpršeni delniški sklad. Le tretjina je označila delnice podjetja, v katerem so zaposleni, kot bolj tvegane. Tudi v Sloveniji je v času certifikatov večina zaposlenih vložila te v podjetja, kjer so bili tudi zaposleni. Koliko so na to odločitev vplivala čustva in koliko razum, naj presoja vsak zase.

Ne le kam, ampak tudi koliko vlagamo

Sidranje ne vpliva le na to, kam vlagamo, ampak tudi na to, koliko vlagamo. Že najmanjše sidro lahko vpliva na našo izbiro, koliko premije bomo mesečno vplačali v dodatno pokojninsko varčevanje. Kako močno lahko sidranje vpliva na naše odločitve, nazorno prikazuje eksperiment začetnikov vedenjske ekonomije Kahnemana in Tverskija, ki sta sodelujočim v eksperimentu postavila vprašanje, naj uganejo, kolikšen delež med članicami Združenih narodov sestavljajo afriške države. Preden so odgovorili, so morali zavrteti posebno ruleto, ki je bila brez njihove vednosti nastavljena tako, da se je pri prvi skupini ustavila na številki 10, pri drugi pa na 65. Rezultat na ruleti nima nobene povezave z vprašanjem glede članic Združenih narodov, vendar je imel kljub temu velik vpliv na rezultate, saj so v prvi skupini, kjer se je ruleta ustavila pri 10, v povprečju ocenili, da afriške članice pomenijo 25 odstotkov vseh članic Združenih narodov. V drugi skupini, kjer se je ruleta ustavila pri 65, so bile ocene občutno višje, saj so anketirani v povprečju ocenili, da afriške članice sestavljajo 45 odstotkov vseh članic Združenih narodov.

Pri odločitvi, koliko mesečno vplačati v okviru kolektivnih pokojninskih načrtov, sta v ZDA raziskovalca Olivia Mitchell in Stephen Utkus odkrila, da sta temeljno sidro privzeta (default) stopnja varčevanja in privzeta naložbena politika posameznega pokojninskega načrta, ki jo določi delodajalec. Glede na to posamezniki presojajo in primerjajo vse druge možne izbire. Če delodajalec prispeva premijo v vrednosti štiri odstotke bruto plače zaposlenega, bo največ zaposlenih tudi samih prispevalo štiri odstotke bruto plače. Podobno se zaposleni sidrajo na maksimalno vplačilo, ki ga še plača podjetje, čeprav bi sami lahko prispevali tudi več, in če podjetje prispeva štiri odstotke bruto plače, vendar ne več kot 150 evrov na mesec, bo tudi večina zaposlenih ostala pri 150 evrih na mesec, in ne pri štirih odstotkih bruto plače ali več.

Iz lastnih izkušenj in raziskav lahko potrdimo tudi sidranje v pokojninskih načrtih slovenskih delodajalcev, kjer zaposleni, če že doplačajo premijo, večinoma prispevajo toliko, kolikor prispeva podjetje, čeprav ni nobene omejitve, da sami ne bi smeli prispevati več in imajo za to celo še davčno olajšavo. Še bolj nevarno je sidranje na minimalno premijo za pokojninsko varčevanje, ki je po zadnjih spremembah pokojninske zakonodaje v Sloveniji postavljena pri 300 evrih na leto oziroma 25 evrih na mesec. Zaposleni in delodajalci se nezavedno sidrajo na minimalno premijo, ki pa ne bo zadostovala za dostojne prihodke v pokoju, ki zahtevajo višje stopnje varčevanja. Že omemba minimalne premije bo vplivala na to, koliko bo posameznik vplačal, saj bo svojo premijo, na primer sto evrov, nezavedno primerjal z izhodiščnim sidrom 25 evrov in tako bo morda vplačal manj, kot bi sicer.

Ne sidrajmo se na maksimalno davčno olajšavo

V Sloveniji je pri pokojninskem varčevanju za tiste z višjimi prihodki zelo pogosto tudi sidranje na maksimalno višino davčne olajšave, ki je postavljena pri 5,84 odstotka bruto plače zaposlenega in letno ne več kot 2.819 evrov. Tako se tudi tisti, ki bi želel sam letno vplačati, na primer, pet tisoč evrov, ustavi pri maksimalni višini olajšave, čeprav ne obstajajo nobene pravne omejitve, da ne bi vplačal tudi več, saj pokojninska zakonodaja nikjer ne omejuje višine vplačil, vendar le davčno olajšavo. Tako lahko seveda vplačamo letno tudi pet tisoč ali 50 tisoč evrov, le davčne olajšave znižanja dohodninske osnove nimamo iz premije nad višino olajšave. Celotno vplačilo pa se nam seveda nalaga na varčevalnem računu, zaradi česar bomo imeli ob upokojitvi višjo dodatno pokojnino.

To je še posebej pomembno za tiste, ki imajo do upokojitve krajše časovno obdobje, saj v desetih letih z vplačilom premije v maksimalni višini davčne olajšave ne bomo privarčevali dovolj, da bi si zagotovili dostojne prihodke v pokoju, in moramo varčevati z večjimi zneski, kot pa je višina olajšave. Prav tako velja to za tiste, ki bi si radi za upokojitev zagotovili še kaj več kot le dostojne prihodke, ki jih večina postavlja le na približno 70 odstotkov naše plače pred upokojitvijo. Če si hočemo zagotoviti, da nam prihodki v pokoju sploh ne bodo upadli oziroma da bo vsota javne in dodatne pokojnine enaka ali celo večja od naše plače, moramo za varčevanje namenjati več, kot je višina olajšave.

Kaj lahko storimo, da se izognemo sidranju?

Tako kot pri vseh vedenjskih pristranskostih je najpomembneje že to, da se jih zavedamo in se držimo pri odločitvah, povezanih z vlaganjem, določenih pravil, ki zmanjšujejo učinek različnih pristranskosti. Pred vsako naložbo naredimo lastno analizo, pogledamo številke in se vedno vprašajmo, ali smo izbrali neko naložbo le zato, ker imamo glede nje dober občutek, in ali je ta naš občutek podprt tudi s kakšnimi objektivnimi kazalci. Že vnaprej moramo vedeti, da nam bo nekaj bližnjega in domačega vedno delovalo tudi bolj varno. Vendar je ta občutek pogosto lažen in nekaj, kar nam je blizu, ni nujno tudi bolj varno.

Pri tem, koliko vlagati oziroma koliko premije pokojninskega varčevanja vplačati, pa je bolje, da se usmerimo na končni rezultat varčevanja, to je koliko dodatne pokojninske rente mi bo zagotavljalo primerno življenje v pokoju, in nato iz tega izračunamo, koliko mora znašati naše mesečno vplačilo danes. To ni najbolj enostaven izračun, vendar na srečo obstaja že veliko spletnih izračunov oziroma mobilnih aplikacij, kot je mobilna aplikacija ePokojnina, ki nam preprosto izračunajo, koliko moramo mesečno vplačevati, da bomo v pokoju prejemali želeno višino dodatne pokojnine.

Avtor: mag. Žiga Vižintin, svetovalec uprave Pokojninske družbe A

Vsebino omogoča Pokojninska družba A.
PRO
Članki
Članki Ali je trgovanje brez provizij res poceni?

Ozadje poslovnega modela trgovanja brez provizij, ki ga je povzelo tudi veliko fintech podjetij in že ustaljenih spletnih trgovalnih...

PRO
Članki
Članki Danes je manjše tveganje imeti premoženje v plemenitih kovinah, kot v denarnih sredstvih

O tem, ali so nizke obrestne mere na bankah prinesle večje povpraševanje po plemenitih kovinah, smo se pogovarjali s Petrom Slapšakom,...

PRO
Članki
Članki Je imel Buffett prav, ko je napovedal večdesetletno prevlado bika?

Če nekaj traja dlje od povprečja, še ne pomeni nujno, da se mora končati. Warren Buffett je leta 2009 izjavil, da so se s paniko, ki je...

PRO
Članki
Članki Bodo nizke obrestne mere znižale pokojninske rente?

Nizke obrestne mere zavarovalnicam in pokojninskim družbam otežujejo iskanje dovolj varnih naložb, da bi lahko dosegale garantirane...

PRO
Članki
Članki 11 mitov o vzajemnih skladih

Tudi v času izjemno nizkih obrestnih mer se obseg denarnih sredstev na bankah povečuje, pa čeprav v istem obdobju delniški trgi...

PRO
Članki
Članki Finančni vodnik 2020: kam naložiti denar, da bi ta vsaj ohranjal svojo vrednost?

Rekordno nizke obrestne mere so nižje od inflacije, denar na bankah tako izgublja realno vrednost. Težave se kažejo tudi pri...

PRO
Članki
Članki (Intervju) Centralne banke povečujejo zlate rezerve. Pa vi?

Navkljub podcenjenosti zlata in srebra ter rekordnim cenam nepremičnin imamo v Sloveniji več kot 75 odstotkov premoženja v...

PRO
Članki
Članki Trgovalni algoritem, ki ustvarja zavidljive donose v vseh tržnih razmerah

Algoritem je pred dobrimi osmimi leti razvil David Kaplan, eden vodilnih strokovnjakov za valutno trgovanje na svetu.