FINANCEpro - Povezujemo oglaševalce s poslovno javnostjo. Kaj je to? Finančni vodnikpro

Bodo nizke obrestne mere znižale pokojninske rente?

Čas branja: 4 min
24.02.2020  11:03
Nizke obrestne mere zavarovalnicam in pokojninskim družbam otežujejo iskanje dovolj varnih naložb, da bi lahko dosegale garantirane donosnosti. Ko se ob upokojitvi prihranki iz varčevalnega sklada prenesejo v sklad izplačevanja pokojninskih rent, za njihovo investiranje danes skoraj ni več mogoče najti primerno varnih, a še donosnih naložb. Zato razmišljajo, da bi znižale obrestno mero za te vrste izplačil.
Bodo nizke obrestne mere znižale pokojninske rente?

Obdobje nizkih obrestnih mer, ki ga na finančnih trgih preživljamo zadnja leta in ga lahko pričakujemo tudi v prihodnje, je pojav, ki ga ne pomnimo. Začelo se je leta 2008, ko so centralne banke zaradi finančne krize poskušale stabilizirati kapitalske in bančne trge s posojanjem poceni denarja poslovnim bankam, te pa nato gospodarstvu in prebivalstvu. Svoje je dodala še pešajoča gospodarska rast, ki se je ponekod prelevila celo v recesijo. Vendar se je poceni denar iz centralnih bank v povezavi z ostrejšo bančno regulativo namesto v kreditiranje gospodarstva in prebivalstva v prvi vrsti prelil na kapitalske trge. Zato so cene varnejših naložb v obveznice in kakovostne lastniške instrumente rasle in dosegale rekordne vrednosti.

Ko je zmanjkalo varnejših in kakovostnejših naložb, so se vlagatelji začeli odločati tudi za bolj tvegane, denimo v manjša ali manj znana podjetja, instrumente daljše ročnosti, podjetja brez investicijskih bonitetnih ocen in tudi v alternativne naložbe. Zaradi visokih cen finančnih instrumentov so se pričakovane prihodnje donosnosti znižale in pri najvarnejših naložbah obtičale celo pri negativnih vrednostih. Tako danes vlagatelj, ki kupi nemško 10-letno državno obveznico, pričakuje, da bo, če je do zapadlosti ne bo prodal, ustvaril negativno donosnost v višini okrog –0,5 odstotka na leto. Z drugimi besedami: vlagatelj bo za tako naložbo plačal več, kot mu ta ponuja denarnega toka. Lahko se vprašamo, zakaj bi sploh kdo hotel vložiti v tako naložbo.

Zaradi izredno nizkih obrestnih mer in pomanjkanja primernih podjetij, ki bi jih lahko financirale, so se v težavah najprej znašle banke, z uveljavitvijo ostrejših regulatornih zahtev zanje pa še zavarovalnice in pokojninski skladi. Ti morajo, ko izračunavajo višino svojega kapitala, obveznosti diskontirati večinoma z negativnimi obrestnimi merami (netvegana obrestna mera RFR, ki jo predpiše evropski regulator EIOPA), kar ima za posledico obveznosti zavarovalnice do strank, ki presegajo nominalno vrednost teh obveznosti. Kapital zavarovalnic se tako računsko zmanjša.

Nizke obrestne mere dodatno težavo povzročajo tudi na strani nalaganja sredstev zavarovalnice. Večina sredstev, namenjenih pokojninskim in življenjskim zavarovanjem, je zaradi narave polic naložena v varne naložbe, največ v različne obveznice in njim podobne instrumente. V obdobju zelo nizkih obrestnih mer zavarovalnice ne najdejo več kolikor toliko varnih naložb, ki bi lahko dosegale donosnosti, obljubljene strankam ob sklenitvi pogodbe (vračunana obrestna mera) – razen če bi investirale v tvegane naložbe.

Zavarovalnice in pokojninske družbe, ki smo svoja sredstva naložili v preteklosti, ko so bile obrestne mere še višje, in jih z računovodsko metodo »efektivnih obrestnih mer« zaščitili pred nihanjem tržne obrestne mere, imamo še danes zadovoljive donose iz takih naložb – vse dokler naložbe ne bodo zapadle. Prav tako lahko z obstoječimi naložbami, ki so tržno vrednotene, dosegamo pozitivne donosnosti, dokler tržne obrestne mere upadajo, saj takrat vrednost obveznic naraste. Težave pa imamo z investiranjem novih denarnih pritokov, zlasti iz pokojninskih varčevanj. Ko se ob upokojitvi vsi prihranki iz varčevalnega sklada prenesejo v sklad izplačevanja pokojninskih rent, za njihovo investiranje danes skoraj ni več mogoče najti primerno varnih, a še donosnih naložb. Zato so tekoče donosnosti pokojninskih rentnih skladov za zdaj še pozitivne, čeravno iz leta v leto upadajoče. Novih pritokov pa ni več mogoče naložiti po obljubljeni, za katero jamčimo na vsa izplačila do konca življenja. V okolju dolgotrajno nizkih obrestnih mer zavarovalnice in pokojninske družbe razmišljamo, da bi za novo sklenjene rentne police obrestno mero znižali. Pričakovati torej je, da se bodo pogoji nakupa rentnih polic v prihodnje spremenili.

Dodaten razlog za pričakovano znižanje obljubljenih obrestnih mer strankam, ki kupujejo pokojninske rente, je najti tudi v zahtevi po vzdržnosti zavarovalniškega posla na dolgi rok (angl. sustainability). Če je bila stranki v preteklosti dana neka obljuba, jo mora zavarovalnica oziroma pokojninska družba izpolniti – prvi pogoj za to pa je, da podjetje preživi na dolgi rok. Ekonomska posledica te zahteve je, da mora podjetje izvajati posel izplačevanja pokojninskih rent vsaj s »pozitivno ničlo«, vzeto na daljši rok. Brez znižanja obljubljenih pokojninskih rent pa to ni več mogoče. Ne glede na zapisano ostaja v veljavi, da zavarovalnice morebitni dobiček pri upravljanju sredstev, namenjenih izplačevanju pokojninskih rent, skoraj v celoti pripišemo zavarovancem. Z dobrim upravljanjem je mogoče tudi v prihodnje pričakovati, da bodo donosnosti višje od vračunanih ob času sklenitve police.

Avtorica: mag. Alenka Čok Pangeršič, izvršna direktorica sektorja za upravljanje premoženja, Modra zavarovalnica

Vsebino omogoča Modra zavarovalnica.
PRO
Članki
Članki Ali je trgovanje brez provizij res poceni?

Ozadje poslovnega modela trgovanja brez provizij, ki ga je povzelo tudi veliko fintech podjetij in že ustaljenih spletnih trgovalnih...

PRO
Članki
Članki Danes je manjše tveganje imeti premoženje v plemenitih kovinah, kot v denarnih sredstvih

O tem, ali so nizke obrestne mere na bankah prinesle večje povpraševanje po plemenitih kovinah, smo se pogovarjali s Petrom Slapšakom,...

PRO
Članki
Članki Je imel Buffett prav, ko je napovedal večdesetletno prevlado bika?

Če nekaj traja dlje od povprečja, še ne pomeni nujno, da se mora končati. Warren Buffett je leta 2009 izjavil, da so se s paniko, ki je...

PRO
Članki
Članki Ne zasidrajte se v slabe naložbe

Sidranje je ena bolj znanih vedenjskih pristranskosti na področju financ, ki lahko negativno vpliva na naše odločitve, kam in koliko...

PRO
Članki
Članki 11 mitov o vzajemnih skladih

Tudi v času izjemno nizkih obrestnih mer se obseg denarnih sredstev na bankah povečuje, pa čeprav v istem obdobju delniški trgi...

PRO
Članki
Članki Finančni vodnik 2020: kam naložiti denar, da bi ta vsaj ohranjal svojo vrednost?

Rekordno nizke obrestne mere so nižje od inflacije, denar na bankah tako izgublja realno vrednost. Težave se kažejo tudi pri...

PRO
Članki
Članki (Intervju) Centralne banke povečujejo zlate rezerve. Pa vi?

Navkljub podcenjenosti zlata in srebra ter rekordnim cenam nepremičnin imamo v Sloveniji več kot 75 odstotkov premoženja v...

PRO
Članki
Članki Trgovalni algoritem, ki ustvarja zavidljive donose v vseh tržnih razmerah

Algoritem je pred dobrimi osmimi leti razvil David Kaplan, eden vodilnih strokovnjakov za valutno trgovanje na svetu.