FINANCEpro - Povezujemo oglaševalce s poslovno javnostjo. Kaj je to? Finančni vodnikpro

Je imel Buffett prav, ko je napovedal večdesetletno prevlado bika?

 

Čas branja: 5 min
26.02.2020  19:42
Če nekaj traja dlje od povprečja, še ne pomeni nujno, da se mora končati. Warren Buffett je leta 2009 izjavil, da so se s paniko, ki je na kapitalskih trgih vladala v začetku leta 2009, ustvarili temelji za 30- do 40-letni bikovski trend, ki bo prekinjen s popravki in občasnimi blažjimi medvedjimi trendi.
Je imel Buffett prav, ko je napovedal večdesetletno prevlado bika?
Foto: Shutterstock

V letu 2020 se bo na svetovnih kapitalskih trgih, kot kaže, nadaljeval bikovski trend, ki se je začel daljnega 9. marca 2009. Po dolžini trajanja je eden izmed daljših v zgodovini, po donosnosti pa nekoliko pod povprečjem, a o tem pozneje. Najprej se za trenutek vrnimo v leto 2019, ki smo ga končali z nadpovprečnimi donosi, ki so bili posledica velikega popravka ob koncu leta 2018. V leto 2020 smo vstopili v Božičkovem razpoloženju, ki se je nadaljevalo z januarskim učinkom. Razviti delniški trgi so tako od začetka decembra do pojava koronavirusa pridobili okrog pet odstotkov, in to kljub turbulentnemu začetku leta. Glavni razlogi za takšen razplet so pričakovanja o rasti dobičkov in geopolitična stabilizacija. Dodaten dejavnik pa so upravljavci premoženja, ki so zamudili donose prejšnjega leta in so si na začetku leta želeli izdelati portfelj, na katerem lahko gradijo, saj je strah, da bi zamudili še eno leto nadpovprečnih donosov, prevelik. In takšnih upravljavcev je bilo v letu 2019 kar nekaj, predvsem na strani hedge skladov.

Vpliv brexita bo zanemarljiv

Geopolitično se je leto 2020 začelo turbulentno z dogajanji na Bližnjem vzhodu, saj je za nekaj nočnih ur že kazalo, da se nam bliža novo vojno dogajanje. Na srečo je pri obeh vpletenih straneh prevladalo dovolj razuma in pragmatičnosti, da se razmere niso tako hudo poslabšale, da mirnih rešitev ne bi bilo več mogoče izvesti. Deležniki na kapitalskih trgih so novico sprejeli pozitivno, kar se je poznalo v pozitivnem gibanju delniških trgov. Prva faza trgovinskega sporazuma med ZDA in Kitajsko je podpisana in velja, kar je kapitalske trge dodatno pomirilo. Od znanih političnih nejasnosti prejšnjega leta, ki so vplivale na gibanje kapitalskih trgov, se je po volitvah ob koncu prejšnjega leta zmanjšala negotovost, povezana z odhodom Velike Britanije iz skupnosti držav Evropske unije. Velika Britanija je uradno izstopila kot polnopravna članica in zdaj teče prehodno obdobje do konca tega leta, ko se nameravajo dogovoriti o nadaljnjem sodelovanju z EU. Seveda se lahko tudi tokrat prehodno obdobje podaljša do največ dveh let. Menim, da bo vpliv brexita na kapitalske trge letos zanemarljiv.

Koronavirus zgolj ena izmed motenj na premici rasti?

Ob koncu januarja je kot strela z jasnega udarila novica o novem potencialno smrtonosnem koronavirusu. Izviral naj bi z ene od kitajskih tržnic v mestu Vuhan in se hitro širi po Kitajski pa tudi zunaj njenih meja. Kitajska se je tokrat odzvala hitro in kot glavni ukrep ustvarila karanteno v nekaj mestih po Kitajski. Skupaj je imelo več kot 60 milijonov ljudi omejeno gibanje. Analitiki na kapitalskih trgih so poskušali oceniti škodo, ki bi lahko nastala zaradi virusa. Po znanih podatkih in projekcijah je bila ocena, da bi Kitajska lahko doživela do dve odstotni točki manjšo gospodarsko rast. Na kapitalskih trgih je bilo zaradi tega nekaj več nihajnosti. Največ odzivov je bilo pričakovano na kitajskem delniškem trgu, ki je v lokalni valuti izgubil okrog 12 odstotkov, medtem ko so razviti trgi v povprečju izgubili okrog tri odstotke. Če bo širjenje virusa pod nadzorom, nadaljnjih negativnih odzivov kapitalskih trgov ni več pričakovati. S tega vidika je za kapitalske trge virus zgolj enkratno dejanje in bo z vidika celotnega bikovskega trenda zgolj ena izmed mnogih motenj na premici rasti.

Nadalje bomo letos podrobno spremljali predsedniške volitve v ZDA, kjer lahko pričakujemo razburljivo kampanjo na obeh straneh političnega spektra. Ker politika ne miruje, bomo tudi letos spremljali nove krize in dogovore, ki bodo tako ali drugače (vsaj kratkoročno) vplivali na kapitalske trge. Zato je pomembno, katere so temeljne značilnosti kapitalskih trgov in predvsem v kakšnem stanju je svetovno gospodarstvo.

Leto 2019 je bilo poleg omenjenih geopolitičnih dogodkov nedvomno spet leto, ko so centralne banke znova povečale likvidnost na trgih. Ameriški Fed je tako trikrat znižal obrestno mero, ECB pa je napovedala vnovično vzpostavitev kvantitativnega sproščanja. Tudi kitajska centralna banka je bankam dodatno zrahljala stopnjo obveznih rezerv, kar je njihov ekvivalent znižanju obrestnih mer. Ne glede na dejanja so se centralne banke v sporočilih za javnost zavezale, da bodo še vedno skrbele za likvidnost in da bodo njihove politike temeljile izključno na makroekonomskih podatkih. Kitajska centralna banka je obljubo držala in takoj v novem letu dodatno znižala stopnjo obveznih rezerv. V Evropi se je v drugi polovici leta 2019 stopnja gospodarske aktivnosti krepko znižala in Nemčija se je komaj izognila tehnični recesiji. Kljub temu večina analitikov pričakuje, da se bo aktivnost v letu 2020 znova povečala. Za zdaj kaže, da je bilo leto 2019 podobno letu 2015, ko smo zaznali začasno umiritev gospodarske aktivnosti, ki so jo centralne banke z ustrezno injekcijo likvidnosti uspele ustaviti in spet zagnati gospodarstva brez tveganja za recesijo.

Letos pričakujemo okrog 10-odstotno rast dobičkov

Za leto 2020 pričakujemo vnovično oživitev evropskega gospodarstva, predvsem pa pričakujemo, da bodo podjetja na svetovni ravni zvišala stopnjo rasti dobičkov, ki je v letu 2019 zastala. Za leto 2020 pričakujemo okrog 10-odstotno rast dobičkov. Pričakovanja o recesiji se znova (tako kot že zadnja tri leta) pomikajo v bližnjo prihodnost. Na začetku leta 2019 se je recesija pričakovala ob koncu leta 2020 in v začetku leta 2021, zdaj pa se omenja konec leta 2021 in na začetku leta 2022. Gre torej za razmeroma abstraktne razmere za udeležence na kapitalskih trgih in ne nazadnje – dokler so pričakovanja pozitivna, bodo recesijska tveganja zgolj oddaljene skrbi. Pozitivna pričakovanja pa večinoma zagotavljajo centralne banke z ustrezno likvidnostjo. Ker je zagotavljanje likvidnosti centralnih bank močno povezano s pričakovano stopnjo inflacije, za zdaj ni treba skrbeti, da bi likvidnost izginila in bi bile centralne banke prisiljene dvigovati obrestne mere. Večina inflacijskih dejavnikov je namreč dokaj stabilna in za zdaj ne pričakujemo večjih tveganj.

Na začetku leta se je ob iranski krizi za trenutek zdelo, da bi lahko videli krepko povišanje cene nafte, ki pa se je januarja pocenila za 20 odstotkov. Strukturno pričakujem, da bomo še kar nekaj časa v okolju, ko bodo inflacijska pričakovanja pod nadzorom in kot takšna ne bodo pomenila večjih tveganj za svetovno gospodarstvo. Glavni razlog je učinkovitost informacijske tehnologije, ki s stalnim razvojem skrbi za nenehno izboljševanje proizvajalnih procesov, ki znižujejo stroške proizvodnje. Zato podjetjem kljub rekordni zaposlenosti in višanju plač ni treba zviševati drobnoprodajnih cen.

Pomembno je, da vlagatelji vztrajajo pri svojih naložbenih načrtih, saj je največ škode narejene takrat, ko z denarnimi sredstvi čakajo na popravek in vnovičen vstop na kapitalske trge. Zato vlagateljem za letos priporočamo delniške naložbe na trgih ZDA in trgih v razvoju, ker menimo, da je popravek na trgih, ki ga je povzročil koronavirus, za dolgoročno naravnanega vlagatelja dobra naložbena priložnost. Kljub temu, da je trenutni bikovski trend eden izmed najdaljših v zgodovini, menimo, da še nismo na koncu, saj za zdaj še nismo priča napihovanju balona (glej tabelo).

Tabela: Trajanje in donosnost bikovskih trendov za delniški indeks S & P 500 od leta 1982

Če nekaj traja dlje od povprečja, še ne pomeni nujno, da se mora končati. Današnje razmere lahko ponazorimo tudi z grafikonom 1, ki prikazuje gibanje ameriškega delniškega indeksa S & P 500 od leta 1932, zaradi lažje ponazoritve trenda pa so vrednosti logaritemsko pretvorjene, odkloni, ki ponazarjajo precenjenost ali podcenjenost indeksa glede na gibanje od velike depresije, pa regresivno določeni. Na spodnjem grafikonu je razvidno, da so bila vrednotenja ob koncu prejšnjega stoletja (obdobje pikakomovskega balona) prvič po letu 1937 zunaj drugega odklona in temu primerno je sledila streznitev z medvedjim trendom. Opazimo lahko tudi, da so bili medvedji trendi v času druge svetovne vojne (1942), v obdobju naftne krize (1974) in ob zadnji finančni krizi (2009) preveč intenzivni, saj so vrednosti indeksa presegle drugi odklon.

Grafikon : Logaritemsko gibanje delniškega indeksa S & P 500 od leta 1932

Posledično so se delniški trgi tako močno razvrednotili, da so se postavili temelji za super borzne cikle, ki trajajo 30 let in več. Tako je tudi Warren Buffett leta 2009 izjavil, da so se s paniko, ki je na kapitalskih trgih vladala v začetku leta 2009, ustvarili temelji za 30- do 40-letni bikovski trend, ki bo prekinjen s popravki in občasnimi blažjimi medvedjimi trendi, kot smo jim bili priča leta 2015 in ob koncu leta 2018. S predstavljene perspektive vidimo, da so trenutna vrednotenja na dolgoročnem povprečju in temu primerna so tudi pričakovanja vlagateljev za leto 2020.

Avtor: Izidor Jerman, Direktor sektorja upravljanja premoženja, Triglav Skladi

 

PRO
Članki
Članki Ali je trgovanje brez provizij res poceni?

Ozadje poslovnega modela trgovanja brez provizij, ki ga je povzelo tudi veliko fintech podjetij in že ustaljenih spletnih trgovalnih...

PRO
Članki
Članki Danes je manjše tveganje imeti premoženje v plemenitih kovinah, kot v denarnih sredstvih

O tem, ali so nizke obrestne mere na bankah prinesle večje povpraševanje po plemenitih kovinah, smo se pogovarjali s Petrom Slapšakom,...

PRO
Članki
Članki Ne zasidrajte se v slabe naložbe

Sidranje je ena bolj znanih vedenjskih pristranskosti na področju financ, ki lahko negativno vpliva na naše odločitve, kam in koliko...

PRO
Članki
Članki Bodo nizke obrestne mere znižale pokojninske rente?

Nizke obrestne mere zavarovalnicam in pokojninskim družbam otežujejo iskanje dovolj varnih naložb, da bi lahko dosegale garantirane...

PRO
Članki
Članki 11 mitov o vzajemnih skladih

Tudi v času izjemno nizkih obrestnih mer se obseg denarnih sredstev na bankah povečuje, pa čeprav v istem obdobju delniški trgi...

PRO
Članki
Članki Finančni vodnik 2020: kam naložiti denar, da bi ta vsaj ohranjal svojo vrednost?

Rekordno nizke obrestne mere so nižje od inflacije, denar na bankah tako izgublja realno vrednost. Težave se kažejo tudi pri...

PRO
Članki
Članki (Intervju) Centralne banke povečujejo zlate rezerve. Pa vi?

Navkljub podcenjenosti zlata in srebra ter rekordnim cenam nepremičnin imamo v Sloveniji več kot 75 odstotkov premoženja v...

PRO
Članki
Članki Trgovalni algoritem, ki ustvarja zavidljive donose v vseh tržnih razmerah

Algoritem je pred dobrimi osmimi leti razvil David Kaplan, eden vodilnih strokovnjakov za valutno trgovanje na svetu.