FINANCEpro - Povezujemo oglaševalce s poslovno javnostjo. Kaj je to? TRIGLAVpro

Vse bo v redu

Ugotovite, ali ste le izčrpani ali pa morda že izgorevate

Čas branja: 2 min
17.10.2019  06:36  Dopolnjeno: 17.10.2019 13:19
V Sloveniji je petina zaposlenih delovno izčrpana, tretjina pa jih izgoreva. Pojasnjujemo razlike in ponujamo rešitve, s spletnim testom pa lahko preverite, kakšno je vaše tveganje za stres.
Ugotovite, ali ste le izčrpani ali pa morda že izgorevate
Foto: Shutterstock

Podobno kot pri stresu gre tudi pri sindromu izgorevanja za telesno zadevo. Izgorevanje se največkrat povezuje s preveč dela v službi, čeprav so razlogi lahko tudi drugje. Izgorelost ni priznana kot poklicna bolezen v večini evropskih držav, kot tudi ne v Sloveniji, kjer je petina zaposlenih delovno izčrpana, tretjina pa jih izgoreva.

Delovna izčrpanost kot uvod v sindrom izgorelosti

Delovna izčrpanost je posledica prevelikega obsega dela ali pa pretirane zahtevnosti delovnih nalog, ki se kaže kot kronična utrujenost in stalen občutek frustriranosti in nezadovoljstva. Praviloma mine po krajšem ali daljšem počitku.

Pri nekaterih osebah pa lahko dolgotrajne pretirane delovne obremenitve sprožijo izgorevanje. Sindrom izgorevanja ima praviloma več stopenj, odzivi posameznikov pa so pogosto nasprotni tistim, ki bi stanje omilili. V prvi fazi ugotovimo, da v istem času ne zmoremo več opraviti toliko nalog, kot smo jih še pred kratkim. Takrat bi morali zmanjšati obseg dela in več časa nameniti regeneraciji. Pogosto pa storimo prav nasprotno. Odločimo se za še manj prostega časa, ki ga zdaj namenimo delu. Zato postajamo vse bolj utrujeni in izčrpani, pojavijo pa se tudi občutki nemoči, tudi jeza, kar vodi v nespečnost.

Psihiatri končno fazo izgorevanja označujejo kot podobno klinični sliki anksioznih motenj ali depresije. Takrat je pogosto potrebna pomoč kliničnega psihologa ali psihiatra. Okrevanje traja dalj časa, večmesečne bolniške odsotnosti so v takšnih primerih pogoste.

Glavna znamenja izgorelosti:

  • Občutek preobremenjenosti, ki vpliva na vsa področja življenja: posameznik je preobremenjen v službi, v družini, vse mu pomeni breme, celo dopust.
  • Občutek pomanjkanja in izgubljanja nadzora: posameznik izgublja živce, se jezi, nenadzorovano plane v jok, stvari jemlje preveč osebno, njegovo življenje in ravnanje so prevzela negativna čustva.
  • Izguba občutka zadovoljstva in veselja ob opravljeni nalogi: zamenja ju naveličanost.
  • »Prilagoditvene bolezni«: bolečine v kostno-mišičnem sistemu, pogosti prehladi, preobčutljiv želodec, depresija, anksiozne motnje, zloraba in odvisnost od psihoaktivnih snovi.

Paradoks zavzetih zaposlenih

Vsako podjetje si želi ne samo pripadne, ampak tudi zavzete zaposlene (praviloma zavzetost prinese pripadnost podjetju). Zavzeti zaposleni od sebe dajejo precej več, kot se od njih dejansko pričakuje. A si tega sami želijo. Težava za podjetje nastane, ko se tako zavzeti zaposleni znajdejo na pragu izgorelosti. Si podjetja res želijo imeti pretirano zavzete zaposlene? Več različnih raziskav je pokazalo povezavo med visoko zavzetostjo zaposlenih in njihovo izgorelostjo, številni kadrovniki pa prav izgorelost zaposlenih navajajo kot največji izziv.

Problematika »nenehnih priložnosti«

Nevarne so tudi nenehne dobre priložnosti. Tako se v številnih razvitih državah srečujejo s poplavo izgorelih posameznikov, ki več let ne odidejo na dopust zaradi dobrih poslovnih priložnosti. Najprej se pojavi velika priložnost tik pred načrtovanim odhodom na dopust, zato naj dopust malo počaka. Ampak takoj ko se ta projekt konča, se odpre že nova priložnost. Življenje v takem ritmu pogosto vodi do izgorelosti.

Kaj storiti?

Zdravljenje izgorelosti se praviloma izvaja s psihoterapijo, ki spreminja ustaljene škodljive vzorce kot tudi način mišljenja. Psihoterapevtski proces je usmerjen v sprejemanje bolezni, prepoznavanje vzorcev, ki so pripeljali do nje, in njihovo odpravljanje. Nujna elementa sta tudi vizija nove prihodnosti (Kdo hočem biti?) in iskanje zdravega ravnotežja v življenju. Tukaj lahko preberete različne izkušnje, ki so jih z izgorelostjo imeli štirje menedžerji.

S spletnim testom preverite, kakšno je vaše tveganje za stres.

PRO
Članki
Članki Ne zamenjujte skladov v naložbenih ali pokojninskih zavarovanjih zaradi koronavirusa

Varčevanje za pokojnino ali naložbena življenjska zavarovanja sta dve izmed najbolj dolgoročnih naložb; časovni horizont 20 ali več...

PRO
Članki
Članki Električni skiro, trajnostna mobilnost in življenje po koronavirusu

Obsežen globalni boj z novim virusom bi moral dati nov zagon okoljevarstvenikom. Navsezadnje je sedanja izkušnja z delom od doma in...

PRO
Članki
Članki Kako urejati zavarovanja, ko so poslovalnice zaprte?

Pogledali smo, kako je z urejanjem zavarovanj v času epidemije koronavirusa.

PRO
Članki
Članki Birokracija ni več izgovor, zakaj v mikropodjetju nimate kolektivnega PDPZ

Do zdaj se je, kljub finančnim ugodnostim, le malo mikropodjetij odločalo za pristop h kolektivnem prostovoljnem dodatnem pokojninskem...

PRO
Članki
Članki Zakaj ste verjetno slabši voznik, kot mislite

Slovenski voznik, predvsem moški, največkrat precenjuje svoje vozne sposobnosti. To je pokazala nedavna Turneja mobilnosti. Medtem ko si...

PRO
Članki
Članki Na kaj pozabljajo espeji, pa ne bi smeli?

Štirje stebri varnosti, ki bi si jih moral postaviti vsak espe, so varnost v primeru morebitne bolezni ali bolniške odsotnosti,...

PRO
Članki
Članki (izračun) Kakšna bo pokojnina espeja, ki je plačeval minimalne prispevke?

Enak mesečni vložek dodatnega pokojninskega varčevanja vam bo zagotovil za polovico nižjo mesečno rento, če boste namesto pri 30...

PRO
Članki
Članki Kaj za podjetje pomeni smrt družbenika ali espeja?

Smrti družbenika družbe z omejeno odgovornostjo ali pa espeja neizogibno vpliva na poslovanje podjetja in ima številne pravne ter...