FINANCEpro - Povezujemo oglaševalce s poslovno javnostjo. Kaj je to? TRIGLAVpro

Vse bo v redu

Izgorelost kot sindrom kroničnega stresa

Čas branja: 3 min
25.07.2019  03:52
Kdaj lahko govorimo o sindromu izgorelosti in kdaj o delovni izčrpanosti ter zakaj menedžerji na delo hodijo bolni?
Izgorelost kot sindrom kroničnega stresa

»Kaj pa, če se nam zgodi … najhujše?« je bilo vodilno vprašanje razprave, ki sta jo v Triglav Labu organizirala Zavarovalnica Triglav in Združenje Manager ter v kateri so udeleženci odprto spregovorili o tveganjih, povezanih z življenjskim slogom sodobnih menedžerjev. Le nekaj dni po tem, ko je Svetovna zdravstvena organizacija opozorila na izgorelost kot sindrom kroničnega stresa na delovnem mestu, so znani slovenski menedžerji in vrhunski strokovnjaki brez olepševanja spregovorili o preobremenjenosti, stresu, izgorelosti ter tudi o fizičnih in psiholoških dejavnikih, sprožilcih, simptomih in posledicah resnih zdravstvenih težav menedžerjev.

Udeležencem je nekaj uvodnih ugotovitev o zdravju slovenskih menedžerjev predstavila prof. dr. Metoda Dodič Fikfak, predstojnica Kliničnega inštituta za medicino dela, prometa in športa, ki spremlja in raziskuje področje poklicnih bolezni: v primerjavi s povprečjem odsotnosti z dela zaradi zdravstvenih razlogov, ki je med zaposlenimi v Sloveniji od štiri do pet odstotkov, to med menedžerji ocenjuje na en do dva odstotka, kar je po mnenju strokovnjakinje predvsem odsev prezentizma, saj menedžerji na delo hodijo bolni.

Absentizem in prezentizem: dve plati iste težave

Prezentizem kot ena od opazovanih posledic spreminjajočih se razmer na trgu dela pomeni torej opravljanje dela tudi tedaj, ko so posamezniki tako bolni, da bi lahko odšli na bolniški dopust. Na drugi strani je absentizem, odsotnost z dela zaradi bolezni (tudi iz neupravičenih razlogov), kot pojav že dolgo znan in temeljito raziskan, prezentizem pa so na prelomu tisočletja prvi začeli raziskovati v podjetju Nokia, v katerem so specialisti medicine dela ugotovili, da se je ob odpuščanju delavcev opazno zmanjšalo število bolniških dopustov. Delavci so prihajali na delo tudi tako bolni, da bi v drugačnih razmerah ostali doma.

Kdaj lahko govorimo o sindromu izgorelosti, kdaj pa o delovni izčrpanosti?

Delovna izčrpanost (wornout) je posledica dolgotrajnejših pretiranih delovnih obremenitev, ki so povsem objektivne narave. »Stresor je v tem primeru prevelik obseg dela oziroma pretirana zahtevnost delovnih nalog in kombinacija obojega. Izčrpanost se kaže kot kronična utrujenost ter stalen občutek frustriranosti in nezadovoljstva, ki se lahko stopnjujejo do občutka izčrpanosti in nemoči, vendar brez psihopatoloških znakov. Delovna izčrpanost mine po krajšem ali daljšem počitku in se ne vrne sama po sebi,« razlaga psihologinja Andreja Pšeničny.

Pri osebah s tveganimi psihološkimi in osebnostnimi značilnostmi pa lahko dolgotrajnejše pretirane delovne obremenitve sprožijo tudi proces izgorevanja (burnout). Med izgorelimi je največ deloholikov in tistih, ki se vrednotijo po dosežkih ter so zato pretirano odgovorni in samokritični. Prvo znamenje izgorevanja je pretirano angažiranje, delovno, ki je značilno za deloholizem, ali pa čustveno, ki se kaže kot pretirana odgovornost, iskanje priznanja ter občutek nuje in prisile.

V Sloveniji petina zaposlenih delovno izčrpana, tretjina jih izgoreva

»Pojavijo se psihopatološki znaki, denimo brezup, tesnoba, panični napadi, nihanje samovrednotenja in čustvena nihanja. Izgorelost je v nasprotju z delovno izčrpanostjo psihična motnja,« pravi Pšeničnyeva, ki doda še, da je »v Sloveniji petina zaposlenih delovno izčrpana, tretjina pa jih izgoreva. Najbolj so ogroženi menedžerji in podjetniki, sledijo dijaki in študenti, nato pa strokovnjaki v tehničnih poklicih in zdravstvu.« Izgorelost si lahko tako razlagamo kot posledico sovplivanja življenjskih in delovnih okoliščin ter osebnostnih značilnosti posameznikov.

Eden od najpomembnejših zaključkov pogovora je bil, da bi se menedžerji morali med seboj več pogovarjati o svojem zdravju, saj se različne težave dogajajo marsikomu. Potrebo po preventivi in detabuizaciji stisk menedžerjev je poudarila dr. Metoda Dodič Fikfak: »Treba je govoriti o stiskah. Če se o tem, da vas je strah, da niste kos situaciji, ste v grozljivi stiski, ne bo nikoli vedelo, boste zbolevali. Ne čakajte na hude težave!«

S spletnim testom preverite, kakšno je vaše tveganje za stres in kako lahko ukrepate preventivno.

PRO
Članki
Članki (izračun) Kakšna bo pokojnina espeja, ki je plačeval minimalne prispevke?

Enak mesečni vložek dodatnega pokojninskega varčevanja vam bo zagotovil za polovico nižjo mesečno rento, če boste namesto pri 30...

PRO
Članki
Članki Kaj za podjetje pomeni smrt družbenika ali espeja?

Smrti družbenika družbe z omejeno odgovornostjo ali pa espeja neizogibno vpliva na poslovanje podjetja in ima številne pravne ter...

PRO
Članki
Članki Skupno zavarovanje obeh partnerjev ugodnejše od dveh ločenih zavarovanj

Če primerjamo dve ločeni življenjski zavarovanji s skupnim (vzajemnim) zavarovanjem obeh partnerjev, ugotovimo, da je vzajemno...

PRO
Članki
Članki Zamolčanje podatkov pri sklenitvi zavarovanja vas lahko veliko stane

Ob sklepanju življenjskega zavarovanja se splača biti iskren.

PRO
Članki
Članki Bi šli na svoje? Kaj morate vedeti?

Izbira stanovanjskega posojila in ustreznega zavarovanja zahteva čas za razmislek in ustrezne informacije.

PRO
Članki
Članki Podcenjenost in stres srednjega menedžmenta: kako ublažiti operativni stres?

Pomembno je razumeti psihološke pritiske, s katerimi se srečuje srednji menedžment, in poznati strategije za lajšanje bremen, ki jih...

PRO
Članki
Članki Kaj lahko v podjetju storite za upravljanje kibernetskih tveganj?

Popolne zaščite ni. A tveganja lahko obvladujete. 

PRO
Članki
Članki Sodite med tretjino zavarovancev s prenizko zavarovalno vsoto?

Skoraj tretjina skleniteljev življenjskega zavarovanja se odloči za najnižjo zavarovalno vsoto, ki je za prejemnika povprečne neto...