FINANCEpro - Povezujemo oglaševalce s poslovno javnostjo. Kaj je to? Toyotapro

Brez avta ne moremo, pa ga znamo pametno uporabljati?

Čas branja: 6 min
14.12.2018  14:33
Slovenci večino poti bolj iz nuje kot pa izbire opravimo z avtomobilom, k znižanju stroškov in količine izpustov pa pomagajo multimodalnost, sopotništvo in učinkovita vozila
Brez avta ne moremo, pa ga znamo pametno uporabljati?

Velik del avtomobilskega prometa pri nas nastaja zaradi prevoza v službo in domov. Zaradi mnogih dejavnikov drugače niti ne gre, smo pa z nekaj truda in prilagajanja lahko pri njegovi rabi bolj učinkoviti.Ali ste vedeli, da Slovenci na vsakodnevnih poteh letno naredimo več kot sedem tisoč kilometrov, pri čemer več kot 83 odstotkov poti opravimo z avtomobilom? Le na razdaljah do enega kilometra je več poti opravljenih peš kot z avtomobilom, na vseh drugih razdaljah pa kot način premikanja prevladuje avtomobil. Pri tem se samo iz okolice Ljubljane dnevno opravi skoraj 350 tisoč potovanj, od tega le slabih devet odstotkov s sredstvi javnega potniškega prometa.

Zrcalna slika statistike je velika gneča na avtocestah in vpadnicah v mestna središča, kamor se Slovenci vsak dan vozimo na delo. Položaj je komaj kaj boljši, če se omejimo zgolj na prestolnico, saj javni prevoz uporabljamo za manj kot pet odstotkov poti, dobro četrtino poti prevozimo s kolesom ali prehodimo, za kar 67 odstotkov vsakodnevnih potovanj po Ljubljani pa se zanašamo na osebni avtomobil. Vsako osmo potovanje pri tem naj bi bilo krajše od 500 metrov. Dunaj? Tam je kar 42 odstotkov vseh gospodinjstev brez osebnega avtomobila, v ožjem mestnem središču celo večina.

Avtomobil je nuja, in ne izbira

V Sloveniji je raba avtomobila pogosto nuja, saj je javni potniški prevoz nekakovosten ali ga ponekod celo ni. Za današnji način življenja, kjer čas vsem veliko pomeni, je potovanje z javnim prevozom, predvsem na večjih razdaljah, tako še vedno predolgo v primerjavi s potovanjem z avtomobilom. Dežela je ob tem tudi razpršeno poseljena, k večji dnevni mobilnosti ljudi pa je pripomogel tudi gospodarski propad posameznih območij. Po podatkih Statističnega urada Slovenije je imelo leta 2000 skoraj 60 odstotkov aktivnega prebivalstva delovno mesto v občini prebivališča, danes pa je teh krepko manj kot polovica.

Velik del avtomobilskega prometa tako nastaja zaradi prevoza v službo in domov, kar privede do velikih prometnih obremenitev ob jutranjih in popoldanskih konicah in do vsakodnevnih težav pri iskanju parkirnega prostora. V avtomobilih, s katerimi se ljudje prevažajo v službo, ob tem ponavadi sedi povprečno le 1,2 potnika. Vse to kaže na izredno neučinkovitost. A čeprav na večini poti uporabljamo avtomobil, lahko še vedno pripomoremo k znižanju stroškov in količine izpustov, glavni korak pa je povečanje učinkovitosti rabe avtomobila. To je mogoče zagotoviti po več poteh, denimo s kombinacijo različnih načinov prevoza (multimodalnost), boljšim izkoriščanjem prostora v avtomobilu (carpooling) ali pa z rabo učinkovitejših vozil, ki na sto kilometrov porabijo štiri litre goriva ali celo manj.

Ko avtomobil dopolnijo kolo in noge

Povečana potreba po mobilnosti in zmanjšana kakovost javnega potniškega prometa pripomoreta k temu, da cestni promet v Sloveniji narašča po letni stopnji od tri do štiri odstotke in več kot 80 odstotkov potniških kilometrov v Sloveniji je narejenih z avtomobilom. Navezanost na avtomobil je razumljiva, a kljub temu imamo do cilja vedno na voljo veliko možnosti, ki nam lahko skrajšajo čas in znižajo potovalne stroške. Ko govorimo o novem načinu premikanja in prevoza, je gotovo najbolj vroča tema multimodalnost oziroma kombinacija različnih oblik prevoza, tudi hoje. Tudi zato, ker naj bi po zgledu nekaterih evropskih mest tudi pri nas več prostora namenili pešcem in kolesarjem in se bodo morali avtomobili postopoma umakniti iz mestnih središč. Tudi rezultati Sursovega raziskovanja o dnevni mobilnosti potnikov kažejo, da je spodbuda k uporabi več različnih prevoznih sredstev še kako potrebna, saj je bil na večini naših poti (95 odstotkov) uporabljen le en način premikanja. To je bilo na petini poti pešačenje, na drugih pa največkrat avtomobil.

Kadar sta bila na eni poti uporabljena dva načina premikanja, je bilo pri večini poti pešačenje kombinirano z nekim drugim prevoznim sredstvom – spet največkrat z avtomobilom. Multimodalnost je v tujini že sprejeta, pri nas pa jo najbolj uporabljajo podjetja, ki za dostavo tovora uporabljajo kombinirane oblike transporta. Zakaj je ne bi bolj množično uporabljali tudi v zasebne namene? Do Ljubljane bi se tako v duhu sodobnih časov in majhnega ogljičnega odtisa pripeljali z vlakom ali avtomobilom, pot do cilja pa nadaljevali z avtobusom, javnim kolesom, peš ali z najetim električnim avtomobilom. S pešačenjem, uporabo javnih koles in avtobusov ali pa najema avtomobila za nekaj evrov, ko ga potrebujemo, bi zmanjšali ogljični odtis in znižali stroške goriva, ne nazadnje tudi stroške parkiranja. Kaj pa se zgodi, če živite zunaj Ljubljane ali katerega drugega mesta?

V avto z neznancem? Zakaj pa ne!

Ker javni prevoz ponekod ni konkurenčen avtomobilu, ker vremenske razmere niso vedno idealne in ker poti vselej le ne moremo nadaljevati s kolesom ali peš, je morda treba razmisliti vsaj o sopotnikih – ali pa postati eden izmed njih. V ZDA se tako vse več ljudi zaradi finančnih razlogov odloča za skupno vožnjo na delo (carpool). Povečanje takega sodelovanja je povzročila predvsem visoka cena goriva, ki v zadnjih letih strmo narašča. Prav zaradi vse večje uporabe enega avtomobila za več ljudi so takšna vozila v nekaj metropolah po ZDA dobila celo svoje cestne pasove, tako pa je vožnja več ljudi z enim avtomobilom še hitrejša. Carpooling oziroma sopotništvo je tudi pri nas vse bolj priljubljena alternativa javnemu prevozu, saj pomembno pripomore k znižanju stroškov in količine izpustov.

Skupne vožnje pa imajo še druge prednosti, kot so manjša gostota prometa na cesti, manjši zastoji, manjša poraba goriva in boljša izkoriščenost prometne infrastrukture. Pri carpoolingu sicer obstaja več načinov. Eden je, da se lastnik avtomobila in sovozniki vso pot peljejo skupaj, kadar ima, denimo, nekaj ljudi iz iste soseske isto pot v službo. Drugi razširjeni način je uporaba carpooling parkirišč, ko se dva ali več voznikov s svojimi avtomobili pripeljejo do neke točke oziroma parkirišča posamezno, nato pa pot nadaljujejo v enem avtomobilu. To je primerno predvsem za potnike iz različnih naselij, ki od neke točke potujejo po isti poti, denimo z obrobja v središče mesta. Tretja pogosta oblika pa je iskanje prevoza po potrebi, ko potuješ enkrat v eno mesto, drugič v drugo, pa si z bazo podatkov o voznikih, ki potujejo na določenih poteh, poiščeš prevoz.

Učinkovita vozila porabijo manj

Čeprav slovenski sistem povračila potnih stroškov ni prav spodbuden za varčevanje pri avtomobilskem prevozu, je strošek prevoza v službo, ki je oddaljena 20 kilometrov, le za gorivo skoraj tisoč evrov na leto. Zakaj ga ne bi znižali z učinkovitim vozilom, kot je hibridno? Glavna odlika takšnih vozil je, da porabijo precej manj goriva za enako storitev kot preostala primerljiva vozila, v povprečju na sto kilometrov shajajo z dobrimi tremi litri goriva. Trenutno je pri nas mogoče kupiti le nekaj hibridnih modelov, a se ponudba nenehno širi ter zajema tako rekoč vse razrede. Cena učinkovitih vozil je sicer nekoliko višja kot cena navadnih, toda izračuni za nekaj primerljivih vozil pokažejo, da se razlika, ki jo plačamo za višjo ceno, povrne prej kot v petih letih. Čeprav za vozilo plačamo več, je strošek goriva nižji, kar dolgoročno zniža naše stroške, hkrati pa s takim avtomobilom manj škodujemo okolju.

"Vsebino je omogočilo podjetje Toyota Adria d.o.o., ki pa na uredniško vsebino ni vplivalo."

PRO
Članki
Članki Kaj lahko sami storimo za manjšo gnečo v Ljubljani 6

V Ljubljano vsak dan zapelje več kot 120 tisoč vozil, le v ljubljanski BTC City od 34 do 45 tisoč. MOL je že sprejel ukrepe za...

PRO
Članki
Članki 10 stvari, ki jih niste vedeli o hibridih

Ljudje pogosto ne razumejo hibridov, saj med drugim ne vedo, ali jih je treba polniti, oziroma menijo, da ne obstaja pravi model zanje. Ne...

PRO
Članki
Članki Ko iz izpušne cevi priteče voda

Ne, ne gre za odlomek iz kakšnega znanstvenofantastičnega filma ali kakšne komedije, ampak za realnost, ki jo v svet mobilnosti...

PRO
Članki
Članki Do okolja prijazni že danes, ne šele jutri

Nobenih kablov, vtičnic in čakanja, če ni potrebe, le tiha vožnja in skromna poraba - takšna je popolna zelena mobilnost, ki jo pri...