FINANCEpro - Povezujemo oglaševalce s poslovno javnostjo. Kaj je to? Primorski skladipro

Primorski skladi: koronavirus prinaša tudi naložbene priložnosti

Čas branja: 4 min
19.05.2020  09:07
Zaradi različnih učinkov koronakrize na posamične regije in panoge tudi tokrat obstajajo naložbene priložnosti
Primorski skladi: koronavirus prinaša tudi naložbene priložnosti

Kakorkoli pogledamo – socialno, ekonomsko, geopolitično ali naravovarstveno – živimo v neobičajnih časih. Ljudje nostalgično pogledujemo k navadam, ki smo jih še pred nekaj meseci imeli za samoumevne, obenem pa smo zaskrbljeni v zvezi z vrnitvijo v običajen življenjski ritem, ki nam je domač. Sprašujemo se, kaj nam prinaša prihodnost? Mali podjetniki so zaskrbljeni zaradi preživetja svojih podjetij, velike korporacije pa se ukvarjajo s kriznimi načrti poslovanja v spremenjenih razmerah, ukinjajo izplačila dividend, upočasnjujejo investicije ter na splošno iščejo možnosti prihrankov in prilagoditve finančnega stanja na nove razmere.

Učinki nove bolezni COVID-19 in posledičnih omejitev javnega življenja postajajo vse bolj očitni ob spremljanju objav četrtletnih rezultatov posameznih globalnih podjetij. Večinoma gre za upadanje prihodkov in dobička ter zniževanje oziroma umikanje predhodnih napovedi za tekoče leto. Gibanje BDP je v večini razvitih držav zdrsnilo v negativno območje, število ljudi brez službe skokovito narašča, obenem pa monetarne oblasti hitijo zniževati obrestne mere na zgodovinsko nizke ravni ter preplavljajo trge s presežno likvidnostjo. Vse nas zanima, kako se bo to končalo.

Sam nisem strokovnjak za pandemije, sem pa prepričan, da bo tudi ta epizoda nekega dne premagana. Večina vas najbrž že pozna koncept ekonomskih ciklov:

  1. gospodarstvo raste z naraščanjem potrošnje in industrijske proizvodnje ob hkratni nizki brezposelnosti,
  2. rast nato doseže vrh in se upočasni, inflacija pa narašča,
  3. začne se krčenje zaradi upada potrošnje in rasti brezposelnosti,
  4. gospodarstvo zatem doseže dno cikla, kjer se očisti balasta, kar nato omogoči vzpostavitev novega ravnovesja in faze rasti.

Gre za cikel, ki se nenehno pojavlja. Globalna gospodarska rast je kazala očitna znamenja utrujenosti že v drugi polovici minulega leta, saj je bil cikel ekspanzije že razmeroma dolg, trajal je od okrevanja po finančni krizi leta 2008, torej dobrih deset let. Nenaden izbruh pred tem neznane virusne bolezni je le pospešil prihod faze krčenja ekonomske aktivnosti.

Kako naj se povprečni vlagatelj spopade s to fazo? V svoji poklicni karieri upravitelja investicijskih skladov se že tretjič zapored srečujem z globalno gospodarsko krizo. V prvem primeru je šlo za tehnološki balon v obdobju med letoma 2000 in 2002. Gospodarski cikel se neprestano ponavlja, vendar je vsak pojav krčenja oziroma krize nekoliko drugačen od predhodnega. Drugače vpliva na posamezne geografske regije in predvsem gospodarske panoge. Način, na katerega sam upravljam naložbe, pa se ne spreminja.

Z uporabo »top-down« makroekonomskega pristopa poskušam izkoristiti priložnosti, ki se ponujajo ravno zaradi različnih učinkov kriz na geografski in sektorski donos.

  • Prvi korak je alokacija naložb – v prvi fazi tržne korekcije znižamo izpostavljenost tveganim naložbam s povečanjem deleža denarja in dolžniških naložb in nato počasi in postopoma vstopamo nazaj na trge, ko se v gospodarstvu začnejo kazati znamenja okrevanja.
  • Drugi korak je sektorska in geografska alokacija delniškega dela portfelja s povečanjem deleža tistih oblik, za katere se ocenjuje največja odpornost proti kriznim razmeram. Nekateri sektorji postanejo celo zmagovalci krize in iz nje izidejo še močnejši. Ker je vsaka krizna situacija različna od prejšnje, se tudi ta sektorska in geografska alokacija seveda spreminjata.
  • Tretji in zadnji korak je izbira individualnih naložb na podlagi temeljne analize vsake posamične delnice.

In tukaj se skriva priložnost – ta zadnji korak lahko v celoti preskočite, če upravljate sklad skladov. Večina investicijskih skladov v Sloveniji večji del svojih naložb usmerja v posamične delnice, ki so seveda pod vplivom visoke nihajnosti, značilne za to vrsto naložb. To je še posebej pogosto v času objave rezultatov poslovanja in dodatno še posebej v času intenzivnega stresa, kakršnemu so borzni trgi podvrženi zdaj zaradi učinkov bolezni COVID-19.

Upravitelj takega sklada posledično tudi ne izgublja časa z analiziranjem individualnih podjetij, temveč se lahko osredotoča na makroekonomske trende in v skladu z njimi relativno hitro in enostavno spreminja izpostavljenost celotnim regijam ali gospodarskim sektorjem. Sklad skladov je pasivna oblika naložbe, vendar se lahko zelo hitro odziva na fundamentalne tržne spremembe.

Eden od redkih naložbenih skladov te vrste v Sloveniji je PSP Optima v upravljanju družbe Primorski skladi, d. o. o. Za konkreten prikaz prej opisanih postopkov lahko opišemo, kako smo se pri upravljanju sklada PSP Optima odzvali na trenutno tržno situacijo. Še pred izbruhom COVID-19 smo zaradi znamenj upočasnjevanja gospodarstva povečali izpostavljenost sektorju plemenitih kovin, ki ga vlagatelji pogosto radi uporabljajo kot varni pristan v pričakovanju težav. Vztrajali smo tudi pri nekoliko manjši izpostavljenosti ciklično občutljivim panogam, kakršna so avtomobilski proizvajalci, saj ti običajno v gospodarskih krizah najbolj trpijo. Ko so se kmalu zatem pojavile prve novice o izbruhu neznanega virusa v kitajskem mestu Vuhan, je bil naš prvi odziv zmanjšanje izpostavljenosti naložbam, povezanim s kitajskimi podjetji. Ker pa se je virus izjemno hitro začel širiti in preskakovati s celine na celino, je kmalu postalo jasno, da bo prava sektorska alokacija bolj pomemben dejavnik ustvarjanja prihodnjih donosov. Posledično smo še dodatno zmanjšali izpostavljenost panogam letalskega prevoza potnikov, hotelirstva in gostinstva ter podobnih potrošniških storitev v segmentu zabave. Obenem pa smo nekoliko povečali utež farmacevtske industrije in biotehnologije, prav tako pa tudi proizvajalcev nujnih dobrin, kot sta hrana in pijača, ki so običajno manj občutljivi za ekonomske šoke. V zadnjem koraku smo dodatno povečali še izpostavljenost do sektorja tehnologije v pričakovanju, da se bosta zaradi ukrepov omejitve gibanja ljudi povečala internetna prodaja ter povpraševanje po informacijski opremi in storitvah.

V razmeroma kratkem času smo torej v portfelju sklada prilagodili izpostavljenost celotnim panogam s ciljem izkoristiti priložnosti na trgih brez potrebe po analizi ene same posamične delnice. Samo sklad skladov si lahko to privošči.

Avtor komentarja je Rudy Marchant, upravitelj premoženja v družbi za upravljanje Primorski skladi.

PRO
Članki
Članki Čas za paniko in posledično prodajo tveganih naložb? Kako naprej?

Panika. Strah. Upadi cen. Volatilnost trgov. Priložnost. Negotovost. Lekcija, ki je vlagatelji ne bodo pozabili. Mnogi se sprašujejo, kaj...