FINANCEpro - Povezujemo oglaševalce s poslovno javnostjo. Kaj je to? Pokojninska družba Apro

Partnerstvo v korist zavarovancev.

Zakaj smo podcenjevali epidemijo koronavirusa

Izračunaj si pokojnino z mobilno aplikacijo!

 

Čas branja: 5 min
23.04.2020  08:41  Dopolnjeno: 23.04.2020 08:45
Razlogi, zakaj na začetku večina ljudi ni resno jemala nevarnosti koronavirusa in je podcenjevala hitrost njegovega širjenja, so večinoma enaki razlogom, zakaj večina še vedno ne jemlje resno nevarnosti podnebnih sprememb, se ne prehranjuje zdravo in redno telovadi oziroma ne varčuje za pokojnino. Gre za splet vedenjskih pristranskosti, ki so zakoreninjene v naši podzavesti in vplivajo na naše vsakodnevno vedenje.
Zakaj smo podcenjevali epidemijo koronavirusa
Foto: Shuttertsock

Bodimo iskreni, še februarja si nihče ni predstavljal, da bomo v Sloveniji kdaj doživeli zaprtje šol in vrtcev, da bodo lokali in restavracije samevali ter da se ne bomo smeli družiti s prijatelji niti v parku. Filmske prizore praznih ulic in mestnih trgov si niso predstavljali niti največji pesimisti, saj je bila grožnja koronavirusa še med zimskimi počitnicami za vse v Sloveniji daleč stran, v kitajskem mestu Vuhan, za katero pred tem večina ni še nikoli niti slišala. Ta velika oddaljenost nas je nekako pomirjala in nam dajala psihološko uteho, saj smo si vsi po tihem mislili – to je pa res zelo daleč, ob vseh preventivnih ukrepih virus res ne bo mogel priti do Evrope. Nekaj časa ne bomo hodili na dopust na Tajsko in drugam v Azijo in z nami bo vse v redu. Nato smo skrbi odrinili v podzavest in se vrnili k vsakdanji rutini in majhnim skrbem, kot je brušenje smuči pred zimskimi počitnicami.

Kmalu se je vse postavilo na glavo in 4. marca je bil v Sloveniji potrjen prvi primer okužbe s koronavirusom, 16. marca je obstal javni potniški promet in vse drugo je zgodovina, bi lahko rekli. Še tiste, ki smo po naravi bolj optimistični, je začelo skrbeti, ko so nas v trgovini pričakale prazne police – in takrat se je vsak zdrznil, saj smo za trenutek pomislili, kaj bomo dali otrokom na mizo za večerjo čez tri dni, če bo šlo tako naprej.

Neotipljive grožnje

Zakaj pred prvim potrjenim primerom koronavirusa v Sloveniji večine ni pretirano skrbelo in zakaj smo potem nenadoma drli v trgovine in začeli kopičiti toaletni papir in kvas? Grožnja koronavirusa oziroma kateregakoli drugega virusa je za nas povsem neotipljiva, še posebej, če je epidemija na drugem koncu sveta. To pomeni, da si grožnjo težko predstavljamo in za nas nima večje čustvene teže. Če pa se zgodi potres v Zagrebu, kot je bilo pred nedavnim, smo v to naravno nesrečo vsi veliko bolj čustveno vpeti, vidimo posnetke poškodovanih stavb v mestu, kjer je večina že kdaj bila. Prav tako ima tu veliko ljudi znance ali sorodnike in takoj pride do močnejše čustvene povezave in posledično skrbi. Prav tako si veliko lažje predstavljamo podirajoče se stavbe in takoj se nam porajajo vprašanja: kaj pa, če bi bil potres v Sloveniji, kaj bi se zgodilo z mojo hišo, bi prestala, bi moja družina preživela?

Vprašanje podcenjevanja neotipljivih oddaljenih groženj se nanaša tudi na druge grožnje, kot so podnebne spremembe, zato se večine v resnici ne dotakne taljenje ledu na Antarktiki, saj je tako zelo daleč od nas, da na to zlahka pozabimo in posledično ne spremenimo odločneje svojih navad, da bi zmanjšali naš vpliv na okolje. Številne znanstvene študije glede tega nas ne bodo prepričale, saj kot pravi znani pregovor: daleč od oči, daleč od srca. Kristen Berman, ameriška vedenjska ekonomistka, je v svoji raziskavi med prebivalci San Francisca opozorila na pomen vizualne predstave okoljskih groženj, saj si prebivalci tega mesta ob gozdnih požarih, ki jih spremlja močan dim, takoj nadenejo zaščitne maske. Koronavirusa pa na žalost ne spremlja dim ali druga vizualna znamenja, zaradi česar si njegovo širjenje toliko težje predstavljamo in zato tudi podcenjujemo resnost razmer. Ironično je prav poznejša uporaba zaščitnih mask bila prva vizualna spremljava koronavirusa in šele takrat je večina videla in tudi pri sebi resnično doumela, da je ta grožnja realna in da je nenadoma ne spremljamo več le po televiziji, ampak je postala tudi del naše realnosti. To je po mnenju številnih vedenjskih strokovnjakov poleg seveda prvotnega namena, ki ga imajo maske in ki je preprečevanje samega širjenja virusa, velika pozitivna lastnost zaščitnih mask, saj delujejo kot močno vizualno svarilo glede virusa in nas na vsakem koraku opominjajo glede tega.

Neotipljivo in oddaljeno

Poleg neotipljivosti je naš odziv na koronavirus zmanjševala tudi znana vedenjska pristranskost kratkovidnosti oziroma nagnjenosti k sedanjosti (myopia), ki pomeni težnjo ljudi, da osredotočamo svoje misli le na trenutno stanje, in našo nezmožnost osredotočanja misli na prihodnost. Tako si kljub svarilom na začetku februarja nismo mogli predstavljati, da se bo virus čez mesec ali dva res razširil tudi do nas, saj smo bili takrat vsi v Sloveniji osredotočeni na danes in na to, na katerem smučišču bo dovolj snega za dobro smuko. S podobnimi izzivi se srečujemo tudi danes ob upoštevanju preventivnih ukrepov zoper širjenje koronavirusa, kot so ohranjanje razdalje, nošenje zaščitnih mask in natančno umivanje rok, saj ob upoštevanju navedenega ne dobimo nobene pozitivne povratne informacije, ti ukrepi pa imajo šele dolgoročni učinek na zajezitev epidemije. Drugače od, na primer, nošenja zaščitnih mask ob gozdnih požarih, kot prebivalci San Francisca, kjer so pozitivni učinki nošenja maske takoj opazni, saj zaradi njih vdihnemo manj saj in drugih škodljivih snovi in naše počutje je takoj boljše. Tako dobimo fizično potrditev, zakaj je dobro nositi masko, v nasprotju s prvimi tedni epidemije v Sloveniji, ko smo se vsi držali ukrepov za omejevanje epidemije, število okuženih pa je naraščalo iz dneva v dan in naša podzavest ni dobila zahtevane potrditve za svoje vedenje, zato je bilo še toliko težje naprej upoštevati predpisane ukrepe.

Podobno je z zdravo prehrano in redno telesno vadbo, saj če bomo začeli danes jesti manj slano hrano, se jutri zaradi tega ne bomo počutili nič bolje, bo pa zaradi tega naše zdravje boljše čez leta. Podobno je z varčevanjem za pokojnino, kjer bomo mesečno dajali na stran določeno vsoto denarja, da bomo čez 30 ali 40 let začeli prejemati dodatno pokojnino, s katero bomo takrat lepše živeli. Ta korist pri nas zaradi velike časovne oddaljenosti in neotipljivosti ne sproži posebnega čustvenega odziva. Povsem drugače je pri nakupu novega avtomobila ali nepremičnine, kjer lahko v zameno za mesečni obrok posojila že danes odpeljemo iz salona sanjski avtomobil ali pa zagotovimo dom svoji družini. Zato ni treba reči dvakrat, da se bo večina, še posebej v Sloveniji, raje odločila za nakup novega avtomobila.

Pretirani optimizem

Če se vrnemo h koronavirusu in našemu ignoriranju njegove nevarnosti oziroma možnosti razširitve na sončno stran Alp, je svojo vlogo odigrala tudi vedenjska pristranskost pretiranega optimizma (optimism bias). Ljudje namreč pripisujemo prihodnjim pozitivnim dogodkom veliko večjo verjetnost uresničitve kot negativnim. Večinoma ignoriramo zgodovinske dokaze in statistike, saj se, na primer, prometna nesreča ali Alzheimerjeva bolezen ne bo zgodila prav nam – in podobno je bilo s koronavirusom, za katerega smo si vsi po tihem mislili, češ seveda ne bom zbolel prav jaz.

Ena vodilnih svetovnih nevroznanstvenic Tali Sharot razlaga pretirani optimizem kot kognitivno iluzijo, s katero ljudje živimo, ne da bi se je zavedali. Ena bolj uveljavljenih razlag za pojav te pristranskosti je evolucijske narave, namreč ljudje smo kot edina vrsta na svetu zmožni miselnega potovanja v času, kar poenostavljeno pomeni, da si lahko zamislimo dogodke v naši prihodnosti in se ob tem zavedamo tudi lastne smrtnosti in drugih slabih stvari, ki se nam lahko pripetijo. Zato se je med evolucijo kot odgovor temu kognitivnemu bremenu (zavedanju lastne smrti v prihodnosti) razvil pretirano pozitiven pogled na prihodnost, saj brez tega človek ne bi mogel normalno delovati, kaj šele se razviti v dominantno vrsto na tem svetu. Biolog Ajit Varki poudarja, da bi brez pretiranega optimizma največja evolucijska prednost ljudi – naše samozavedanje – postala naša največja ovira. Podcenjevanje nevarnosti, ki nam grozijo v prihodnosti, ima tudi takojšnje pozitivne zdravstvene učinke, saj znižuje ravni stresa in nelagodja, kar nam omogoča normalno dnevno delovanje.

Je pa naš pretirano rožnati pogled na prihodnost ovira pri realnem ocenjevanju groženj, kot je bila tudi grožnja koronavirusa, in še danes je najti optimistične primerjave z navadno gripo, čeprav nam statistike kažejo drugačno sliko. Iz podobnega razloga tudi večinoma optimistično podcenimo stroške prenove naših nepremičnin in optimistično precenimo naše zmožnosti odplačevanja posojil, zaradi katerih številne družine končajo v nezavidljivem življenjskem položaju. Podobno nas pretirani optimizem glede prihodnosti odvrača od varčevanja za pokojnino, saj se kljub znanim demografskim projekcijam za prihodnje, ki napovedujejo izenačitev števila zaposlenih in upokojencev, še vedno zatiskamo oči in zanašamo le na javno pokojnino, čeprav te že danes večini prebivalstva ne zagotavljajo dostojnega življenja. Pretirani optimizem je nevaren tudi v zdajšnjih časih umirjanja epidemije, saj si pozitivna znamenja razlagamo pretirano in hitro pozabimo, da se lahko epidemija vrne v drugem valu, tako da moramo biti pri ocenjevanju naše ogroženosti čim bolj realni in se opirati na številke, in ne na čustva, saj so ta pogosto preveč optimistična.

Lekcije koronavirusa

Če se lahko človeštvo kaj nauči iz zadnje pandemije, je to, da čeprav so nekatere grožnje neotipljive in bodo posledice nekaterih naših dejanj vidne šele daleč v prihodnosti, to nikakor ne pomeni, da jih lahko podcenjujemo in odlagamo nujno potrebne spremembe v našem vedenju, kot družba in kot posamezniki. Kot smo priča te dni, se posledice odlašanja merijo tudi, na žalost, v človeških življenjih in pred seboj imamo odločilna leta, ko lahko še kaj naredimo v luči prihajajoče podnebne in demografske krize, za katero imamo že danes več kot dovolj dokazov za naše odločno ravnanje.

 

PRO
Članki
Članki Evropa, stara celina

Zaradi podaljševanja življenjske dobe Evropejcev in sočasnega upada rodnosti postaja Evropa dobesedno stara celina.

PRO
Članki
Članki Dodatno pokojnino lahko uredite na daljavo

Zaradi omejitev širjenja koronavirusa so vse zavarovalnice in pokojninske družbe zaprle svoje poslovalnice za fizične obiske, vendar...

PRO
Članki
Članki Evropa se stara

Staranje prebivalstva bo imelo največje negativne posledice na povečanje javnih izdatkov za pokojnine; na primeru Slovenije, kjer danes...

PRO
Članki
Članki Največ zaposlenih glede upokojitve skrbita zdravje in finance

Močno se spreminjajo tudi pogledi na to, kdo naj bi zaposlenim zagotavljal prihodke v pokoju. V povprečju zaposleni pričakujejo, da jim...

PRO
Članki
Članki Upokojevanje v letu 2020

Z letošnjim januarjem se prvič po dolgih letih pogoji za pridobitev starostne pokojnine ne poslabšujejo, pokojnine se za moške celo...

PRO
Članki
Članki Davčna olajšava letos, premija na obroke prihodnje leto

Na obroke lahko poleg novega fotelja ali televizorja vplačamo celo premijo dodatnega pokojninskega zavarovanja.

PRO
Članki
Članki Do nižje dohodnine z več otroki ali varčevanjem za pokojnino

Dohodninsko osnovo si lahko do konca leta znižamo z olajšavami. Najbolj uveljavljena je olajšava za vzdrževane družinske člane,...

PRO
Članki
Članki Z varčevanjem do nižje dohodnine

Le še do konca leta lahko izkoristimo eno redkih davčnih olajšav pri nas, s katero si lahko znižamo dohodnino.