FINANCEpro - Povezujemo oglaševalce s poslovno javnostjo. Kaj je to? Pokojninska družba Apro

Partnerstvo v korist zavarovancev.

Evropa se stara

Izračunaj si pokojnino z mobilno aplikacijo!

 

Čas branja: 4 min
17.03.2020  03:33
Staranje prebivalstva bo imelo največje negativne posledice na povečanje javnih izdatkov za pokojnine; na primeru Slovenije, kjer danes temu namenjamo približno 12 odstotkov BDP, naj bi ti do leta 2050 narasli kar za štiri odstotne točke, na 16 odstotkov BDP, kar nas uvršča med države z največjim povečanjem izdatkov
Evropa se stara
Foto: Shutterstock

Na podlagi zadnjega poročila evropske komisije o staranju (Ageing Europe 2019) je bilo lani v Uniji približno 101 milijon starejših oseb (starih 65 let ali več), kar je približno 20 odstotkov celotne populacije. Že v prihodnjih treh desetletjih se bo ta številka še občutno povečala in dosegla vrh leta 2050, ko bo v EU že 150 milijonov starejših oseb, kar bo skoraj tretjina (28,5 odstotka) takratne populacije. Celotna populacija EU se bo povečevala in dosegla vrh leta 2044, ko naj bi štela 525 milijonov, nato pa naj bi začela malenkostno upadati in se ustalila leta 2050.

Kako se bo Evropa starala, zgovorno priča tudi podatek, kako se bo povečalo število zelo starih, to je tistih starih 85 let in več, katerih število se bo s 13,8 milijona, kolikor jih je bilo v letu 2018, do leta 2050 povečalo na 31,8 milijona, medtem ko se bo število stoletnikov (starih 100 let ali več) do istega leta povečalo na skoraj pol milijona.

Glavna razloga za prihajajoči demografski obrat sta na eni strani podaljševanje življenjske dobe, ki se podaljšuje po zaslugi več dejavnikom: zmanjševanja smrtnosti pri majhnih otrocih, razvoja zdravstvenih sistemov in medicine, povečanja zavesti o zdravem slogu življenja, izboljšanja splošnih bivanjskih pogojev in tega, da je vse manj fizično intenzivnega dela na zdravju škodljivih delovnih mestih predvsem v industriji. Na drugi strani enačbe pa je čedalje manjša rodnost, ki v večini članic EU že desetletja upada, kar pomeni, da je v državah vse manj mladih.

Po podatkih Svetovne banke je bila leta 1960 stopnja rodnosti v Sloveniji 2,34, od takrat naprej upada in je najnižjo stopnjo dosegla leta 2003, ko je znašala le 1,2. Stopnja rodnosti nam pove povprečno število živorojenih otrok na eno žensko v rodni dobi. V Sloveniji se na srečo v zadnjih letih stopnja rodnosti zvišuje in se je v zadnjih letih približala 1,6. Povprečna starost matere, ki je rodila v Sloveniji, je bila leta 2018 približno 31 let. Tiste, ki so v tem letu rodile prvič, pa so bile stare povprečno 29,5 leta.

Na žalost se slaba demografska slika na hitro ne da izboljšati z zvišano stopnjo rodnosti, saj tudi če bi v prihodnje ženske začele rojevati več otrok, se moramo zavedati, da imamo zaradi nižje rodnosti v preteklih letih danes že v izhodišču manj deklic, ki bodo v prihodnje sploh lahko rojevale otroke. Navedeno nam izkazuje tudi naravni prirast, ki je v Sloveniji zašel v negativne številke in v letu 2018 znašal –900 oseb. To pomeni, da je umrlo 900 oseb več, kot se jih je rodilo.

Seveda je podaljševanje življenjske dobe odlična novica za vsakega od nas, kar pa v ospredje postavlja tudi poročilo evropske komisije, je ob čedalje nižji rodnosti skrb zbujajoče čedalje slabše razmerje med delovno aktivno populacijo in vzdrževano populacijo, v katero se uvrščajo otroci in starejši. To nam lepo kaže koeficient starostne odvisnosti, ki nam pove, koliko otrok in starejših prebivalcev je odvisnih od 100 delovno sposobnih. Koeficient se povečuje že dolgo, po letu 2000 pa s še posebej zvišano stopnjo narašča v Sloveniji in bo vrhunec dosegel leta 2050, ko bo po napovedih za Slovenijo znašal 66,8, povprečje članic OECD pa bo 53,2.

Povečevanje koeficienta poenostavljeno pomeni, da je v naši družbi vse več tako imenovanih odvisnih oseb (otrok in starejših), ki jih morajo s svojim delom preživljati delovno aktivni.

Zato bo za prihodnjo vzdržnost javnih pokojninskih in zdravstvenih sistemov pomembno, da starejši čim dlje ostanejo v delovni aktivnosti v različnih oblikah, in k temu spodbuja tudi evropska komisija, saj to navaja kot enega ključnih prihodnjih izzivov na področju javnih politik. Statistika razkriva, da je Slovenija po deležu starejših zaposlenih (starih od 55 do 64 let) na repu med članicami EU, saj je v družbi Grčije, Hrvaške in Romunije.

Na drugi strani je delež starejših zaposlenih največji na Švedskem, kjer presega 70 odstotkov, sledita ji Nemčija in Danska. Nedavni popravki pokojninske zakonodaje v Sloveniji, ki so začeli veljati z januarjem tega leta, prinašajo nekaj pozitivnih novosti na tem področju in upamo lahko, da se bo začel povečevati tudi delež starejših zaposlenih. Zanimiv podatek razkriva raziskava evropske komisije, in sicer da je približno tretjina starejših zaposlenih, ki so nadaljevali delo kljub prejemanju javne pokojnine, to storila zaradi nefinančnih razlogov.

Vzdržnost in primernost pokojnin

Staranje prebivalstva bo imelo največje negativne posledice na povečanje javnih izdatkov za pokojnine. Na primeru Slovenije, kjer danes za pokojnine namenjamo približno 12 odstotkov BDP, naj bi ti do leta 2050 narasli kar za štiri odstotne točke, na 16 odstotkov BDP, kar nas uvršča med države z največjim povečanjem izdatkov (bolj se bodo povečali le še v Luksemburgu). Evropska komisija kot največja izziva za evropske države na dolgi rok omenja, kako na eni strani zagotoviti vzdržnost javnih pokojninskih blagajn in kako na drugi strani ohraniti primernost višine pokojnin, da bodo upokojencem omogočale dostojno življenje in tako preprečile revščino v starosti.

V desetih državah članicah EU je bila vsaj četrtina prebivalcev že leta 2016 prejemnikov javne pokojnine in med temi desetimi ima največji delež prav Slovenija, kjer je po podatkih poročila EU prejemnikov pokojnine že 29,9 odstotka vseh prebivalcev. Na drugi strani imata najmanjši delež prejemnikov pokojnin v celotni populaciji Irska in Ciper. V raziskavi komisija ugotavlja, da vse več prebivalcev v vseh članicah skrbi, kako bodo posamezne države lahko v prihodnje zagotavljale primerne vire za javne pokojnine, na vprašanje iz ankete, ali se strinjajo z zviševanjem upokojitvene starosti, pa je strinjanje s tem ukrepom izrazila v povprečju vseh članic le četrtina anketiranih. Največ podpore imajo takšni ukrepi na Irskem in v Avstirji, najmanj pa v Grčiji in Latviji.

Na primernost dejanskih pokojnin po članicah ima poleg višine javnih pokojnin velik vpliv tudi razvitost drugega in tretjega pokojninskega stebra, to so privatni pokojninski skladi, v katere vplačujejo premije delodajalci in posamezniki – ta dva stebra v državah z daljšo tradicijo zasebnega pokojninskega varčevanja zaposlenim ob upokojitvi zagotavljata čedalje večji delež prihodka. Zgovoren primer je Britanija, kjer velik del upokojencev že danes prejema višje dodatne kot pa javne pokojnine, in podobno bo kmalu tudi v drugih državah. V Sloveniji obstaja drugi pokojninski steber, to je prostovoljno dodatno pokojninsko zavarovanje, od leta 2001 in danes je vanj vključena prek polovica vseh zaposlenih, ki so privarčevali prek 2,2 milijarde evrov, tako da bo tudi v prihodnje vsak drugi zaposleni v Slovenji prejemal poleg javne še dodatno pokojnino.

PRO
Članki
Članki Evropa, stara celina

Zaradi podaljševanja življenjske dobe Evropejcev in sočasnega upada rodnosti postaja Evropa dobesedno stara celina.

PRO
Članki
Članki Zakaj smo podcenjevali epidemijo koronavirusa

Razlogi, zakaj na začetku večina ljudi ni resno jemala nevarnosti koronavirusa in je podcenjevala hitrost njegovega širjenja, so...

PRO
Članki
Članki Dodatno pokojnino lahko uredite na daljavo

Zaradi omejitev širjenja koronavirusa so vse zavarovalnice in pokojninske družbe zaprle svoje poslovalnice za fizične obiske, vendar...

PRO
Članki
Članki Največ zaposlenih glede upokojitve skrbita zdravje in finance

Močno se spreminjajo tudi pogledi na to, kdo naj bi zaposlenim zagotavljal prihodke v pokoju. V povprečju zaposleni pričakujejo, da jim...

PRO
Članki
Članki Upokojevanje v letu 2020

Z letošnjim januarjem se prvič po dolgih letih pogoji za pridobitev starostne pokojnine ne poslabšujejo, pokojnine se za moške celo...

PRO
Članki
Članki Davčna olajšava letos, premija na obroke prihodnje leto

Na obroke lahko poleg novega fotelja ali televizorja vplačamo celo premijo dodatnega pokojninskega zavarovanja.

PRO
Članki
Članki Do nižje dohodnine z več otroki ali varčevanjem za pokojnino

Dohodninsko osnovo si lahko do konca leta znižamo z olajšavami. Najbolj uveljavljena je olajšava za vzdrževane družinske člane,...

PRO
Članki
Članki Z varčevanjem do nižje dohodnine

Le še do konca leta lahko izkoristimo eno redkih davčnih olajšav pri nas, s katero si lahko znižamo dohodnino.