FINANCEpro - Povezujemo oglaševalce s poslovno javnostjo. Kaj je to? Pokojninska družba Apro

Partnerstvo v korist zavarovancev.

Največ zaposlenih glede upokojitve skrbita zdravje in finance

Izračunaj si pokojnino z mobilno aplikacijo!

 

Čas branja: 4 min
26.02.2020  03:33
Močno se spreminjajo tudi pogledi na to, kdo naj bi zaposlenim zagotavljal prihodke v pokoju. V povprečju zaposleni pričakujejo, da jim bo država zagotovila slabo polovico prihodkov v pokoju (46 odstotkov), 30 odstotkov bodo njihovi lastni prihranki in 24 odstotkov naj bi pomagali zagotoviti delodajalci.
Največ zaposlenih glede upokojitve skrbita zdravje in finance
Foto: Shutterstock

Nedavna študija Transameriškega centra za pokojninske študije in družbe Aegon, ki je bila izvedena že osmo leto zapored in zajema več kot 16 tisoč zaposlenih in upokojencev iz 15 držav, od ZDA in Kanade do Nemčije, Francije, Poljske v Evropi, Japonske, Kitajske in Indije, razkriva spreminjajoče se poglede na upokojevanje in na to, kdo naj bi zagotavljal prihodke v pokoju.

Največ skrbi glede zdravja in financ

Med zaposlenimi sta v globalnem povprečju največji dve skrbi glede obdobja upokojitve, in sicer slabše zdravstveno stanje in pomanjkanje denarja. Eden od treh zaposlenih doživlja stres zaradi svojih trenutnih financ vsaj enkrat na teden, medtem ko eden od štirih zaposlenih doživlja stres zaradi dolgoročnih financ po upokojitvi že danes vsaj enkrat na teden.

Največ jih želi v pokoju potovati

Največ zaposlenih si želi v pokoju potovati (60 odstotkov), preživljati več časa s svojci (57 odstotkov) in zasledovati nove hobije (49 odstotkov). Prostovoljnemu delu se namerava v pokoju posvetiti 27 odstotkov, med tem ko jih 15 odstotkov namerava nadaljevati študij. Manjši del namerava tudi po upokojitvi nadaljevati plačano delo na področju, kjer so bili aktivni naprej (16 odstotkov) ali povsem drugem področju (13 odstotkov).

Ali bodo zaposleni uresničili svoje želje v pokoju, bo najbolj odvisno od dveh dejavnikov, in sicer njihovega zdravstvenega in finančnega stanja. Trenutno ima v globalnem povprečju največ zaposlenih za prioriteto zdravje in zdrav življenjski slog (62 odstotkov), uživanje trenutnega življenja (59 odstotkov) in načrtovanje svoje finančne prihodnosti (49 odstotkov), kar se v večji meri ujema tudi z njihovimi prihodnjimi željami. Trenutno se najbolj družini posveča 45 odstotkov, 33 odstotkov karieri in 24 odstotkov vračanju družbi.

V povprečju vseh držav zaposleni pričakujejo, da bodo živeli do 80. leta starosti, vendar če isto vprašanje postavimo drugače – kdaj se boste upokojili in koliko časa boste živeli v pokoju, so ugotovitve drugačne, saj večina pričakuje upokojitev pri 65 letih in nato še 20 let življenja, kar pomeni skupaj do 85 let življenja. Najzgodnejšo upokojitev pričakujejo Turki (59 let), medtem ko se mislijo najpozneje upokojiti Nizozemci, pri 67 letih. Glede upokojitve jih največ skrbi slabše zdravje (50 odstotkov), 40 odstotkov jih skrbijo nezadostne finance, sledijo nezmožnost ostati aktiven (36 odstotkov), alzheimerjeva bolezen in demenca (35 odstotkov) in nezmožnost opravljanja stvari, ki jih veselijo (33 odstotkov).

Koliko potrebujemo za normalno življenje v pokoju

Globalno zaposleni pričakujejo, da bi za normalno življenje v pokoju potrebovali približno dve tretjini svojih prihodkov v pokoju, kar je tudi v skladu s smernicami organizacije OECD, po kateri naj bi za dostojno življenje v pokoju potrebovali vsaj 70 odstotkov plače pred upokojitvijo. Na drugi strani pa le četrtina zaposlenih pravi, da je zelo samozavestnih, da bodo dosegli svoje finančne cilje do upokojitve in si zagotovili zadostne prihranke. Močno se spreminjajo tudi pogledi na to, kdo naj bi zaposlenim zagotavljal prihodke v pokoju, in v povprečju zaposleni pričakujejo, da jim bo država zagotovila približno polovico prihodkov v pokoju (46 odstotkov), 30 odstotkov bodo njihovi lastni prihranki in 24 odstotkov naj bi pomagali zagotoviti delodajalci. Na državo se najbolj zanašajo Španci in Nemci, najmanj pa v Indiji, Avstraliji in Kanadi. Na lastne prihranke se, nasprotno, najbolj zanašajo v Indiji in Avstraliji, medtem ko se na pomoč delodajalcev pri varčevanju za pokojnino najbolj zanašajo na Nizozemskem in v Veliki Britaniji. Slovenija na žalost ni bila vključena v raziskavo, zagotovo pa bi bilo zanimivo videti, ali se že tudi v Sloveniji zaposleni glede prihodkov v pokoju vse manj zanašajo na državo in več na delodajalce in same sebe.

Zaposleni pri varčevanju pričakujejo več pomoči od delodajalcev

Glede pomoči pri varčevanju za obdobje upokojitve po vseh državah naraščajo pričakovanja do delodajalcev. V ospredju so pričakovanja po kolektivnih pokojninskih načrtih, ki naj bi jih sofinancirali delodajalci, močno pa naraščajo tudi pričakovanja glede bolj mehkih dejavnikov pomoči pri varčevanju za pokojnino, kot so programi za informiranje glede javnih in dodatnih pokojnin, finančno opismenjevanje zaposlenih, dostopnost finančnih svetovalcev, možnost spletnih varčevalnih računov … Prav tako zaposleni od delodajalcev pričakujejo več pomoči pri zdravju na delovnem mestu in drugih ukrepih, s katerimi bi si lahko izboljšali svoje zdravstveno stanje že danes.

Država bo morala zagotoviti vzdržnost socialnih sistemov

Zaposleni se tudi vse bolj zavedajo, da bodo socialni sistemi (javne pokojnine, zdravstvo in dolgotrajna oskrba) zaradi staranja pod čedalje večjimi pritiski in da bo država morala zagotoviti njihovo dolgoročno vzdržnost. Le šest odstotkov anketiranih meni, da so sistemi socialne oskrbe povsem vzdržni in da državi ni treba vpeljati nobenih sprememb, medtem ko jih na drugi strani 16 odstotkov meni, da bi morala država v prihodnje znižati pokojnine in ne povišati davkov oziroma prispevkov, 34 odstotkov jih meni, da mora država ohraniti trenutne višine pokojnin in na drugi strani dvigniti davke in prispevke, da obdrži višine pravic, 25 odstotkov pa jih zagovarja, naj država pristopi uravnoteženo in malo dvigne davke oziroma prispevke in na drugi strani tudi malo zniža pokojnine.

Kako zagotoviti vzdržnost pokojninske in zdravstvene blagajne, bo posebno pomembno v državah, kot je Slovenija, kjer imamo primerjalno z drugimi državami ene izmed najvišjih javnih pokojnin med članicami OECD in temu primerno večje tudi javne izdatke za pokojnine, ki trenutno znašajo približno 12 odstotkov državnega BDP. Posebno skrb zbujajoče so napovedi za v prihodnje, saj zadnje analize evropske komisije prav Sloveniji napovedujejo enega največjih dvigov javnih izdatkov za pokojnine, in to za kar štiri odstotne točke BDP, z današnjih 12 odstotkov na 16 odstotkov BDP. Povečanje je veliko, če vemo, da znaša obrambni proračun Slovenije manj kot odstotek BDP.

Od vseh članic OECD se bodo javni izdatki za pokojnine bolj povečali le še Luksemburgu. Ob tem je treba omeniti, da zadnje napovedi še ne upoštevajo zadnjih popravkov pokojninske zakonodaje, ki so pri nas začeli veljati z januarjem in še povišujejo javne pokojnine, ne da bi povečali tudi pogoje za njihovo pridobitev, in so s tem še poslabšali vzdržnost pokojninske blagajne, ki ta hip sicer zaradi rekordne ravni zaposlenosti ne izkazuje pretiranega neravnovesja, vendar se lahko te številke ob manjši gospodarski korekciji hitro spremenijo, sploh če jim dodamo še neizogibno staranje prebivalstva, pridemo do nezavidljive srednje- in dolgoročne bilance.

PRO
Članki
Članki Evropa, stara celina

Zaradi podaljševanja življenjske dobe Evropejcev in sočasnega upada rodnosti postaja Evropa dobesedno stara celina.

PRO
Članki
Članki Zakaj smo podcenjevali epidemijo koronavirusa

Razlogi, zakaj na začetku večina ljudi ni resno jemala nevarnosti koronavirusa in je podcenjevala hitrost njegovega širjenja, so...

PRO
Članki
Članki Dodatno pokojnino lahko uredite na daljavo

Zaradi omejitev širjenja koronavirusa so vse zavarovalnice in pokojninske družbe zaprle svoje poslovalnice za fizične obiske, vendar...

PRO
Članki
Članki Evropa se stara

Staranje prebivalstva bo imelo največje negativne posledice na povečanje javnih izdatkov za pokojnine; na primeru Slovenije, kjer danes...

PRO
Članki
Članki Upokojevanje v letu 2020

Z letošnjim januarjem se prvič po dolgih letih pogoji za pridobitev starostne pokojnine ne poslabšujejo, pokojnine se za moške celo...

PRO
Članki
Članki Davčna olajšava letos, premija na obroke prihodnje leto

Na obroke lahko poleg novega fotelja ali televizorja vplačamo celo premijo dodatnega pokojninskega zavarovanja.

PRO
Članki
Članki Do nižje dohodnine z več otroki ali varčevanjem za pokojnino

Dohodninsko osnovo si lahko do konca leta znižamo z olajšavami. Najbolj uveljavljena je olajšava za vzdrževane družinske člane,...

PRO
Članki
Članki Z varčevanjem do nižje dohodnine

Le še do konca leta lahko izkoristimo eno redkih davčnih olajšav pri nas, s katero si lahko znižamo dohodnino.