FINANCEpro - Povezujemo oglaševalce s poslovno javnostjo. Kaj je to? Pokojninska družba Apro

Partnerstvo v korist zavarovancev.

Pokojninska reforma prinaša višje pokojnine

Izračunaj si pokojnino z mobilno aplikacijo!

 

Čas branja: 5 min
16.10.2019  03:52
Vlada je potrdila spremembo zakona o pokojninskem in invalidskem zakonu, ki med drugim predvideva zvišanje odmernega odstotka in dvojni status upokojencev, kot tudi zakona o urejanju trga dela, na podlagi katerega se bo minimalno denarno nadomestilo za brezposelnost zvišalo z zdajšnjih 350 na 530 evrov bruto.
Pokojninska reforma prinaša višje pokojnine
Marijan Papež, generalni direktor Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije, na letni strokovni konferenci Pokojninske družbe A, d. d.
Foto: Anze Furlan

Da bi novosti začele veljati 1. januarja prihodnje leto, namerava vlada spremembe v potrditev v DZ poslati po nujnem postopku. Spremembe bodo veljale za tiste, ki se bodo upokojili po 1. januarju 2020.

Namen pokojninske reforme je predvsem podaljšanje delovne aktivnosti in izboljšanje socialnega položaja upokojencev. Mini reforma je bila ena od glavnih tem 13. letne konference Pokojninske družbe A, kjer je Marijan Papež, generalni direktor Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije, povedal, da zadnje spremembe pomenijo le prilagoditev, ki sledi načelu dostojnih pokojnin. Poudaril je, da se glavne spremembe nanašajo predvsem na dvig odmernega odstotka za 40 let pokojninske dobe, ki se z letom 2020 določi v višini 63,5 odstotka za ženske (brez sprememb bi do leta 2023 upadel na 60,25 odstotka), za moške pa se bo postopoma izenačila z ženskami v šestih letih. Ob tem je opozoril, da sprememba velja samo za nove upokojence. Predlogi prinašajo za moške po koncu prehodnega obdobja dvig pokojnin za skoraj 11 odstotkov in za ženske za 5,4 odstotka, če teh sprememb ne bi bilo, bi bil ta odstotek nižji.

Spremembe prinašajo še dodatni odmerni odstotek v višini 1,36 odstotka za skrb za vsakega otroka (največ za tri otroke) kot alternativo pravici do znižanja starosti zaradi skrbi za otroka. Zvišanje odmernega odstotka bo sicer vplivalo tudi na odmero vseh starostnih, vdovskih, družinskih in invalidskih pokojnin.

Večje novosti se nanašajo tudi na področje dvojnega statusa, ki pomeni sočasno prejemanje cele ali sorazmernega dela pokojnine in prihodkov iz opravljanja dela ali dejavnosti. Doslej je lahko zaposleni, ki je izpolnil pogoje za starostno upokojitev in ostal zaposlen, prejemal le 20 odstotkov pokojnine. Po novem predlogu bi tisti zavarovanci, ki bi izpolnili pogoje za starostno pokojnino, lahko namesto sedanjih 20 odstotkov dobili izplačilo 40 odstotkov pokojnine, prejemanje pa bi bilo omejeno na največ tri leta. Po poteku tega triletnega obdobja bo posameznik prejemal le še 20 odstotkov starostne pokojnine, če bo vključen v obvezno zavarovanje za polni delovni čas.

Donosno leto za pokojninske sklade, ki se srečujejo z negativnimi donosi državnih obveznic

Pomembna sprememba je tudi, da bodo lahko pridobili del pokojnine ob sočasnem obveznem zavarovanju le tisti upravičenci, ki bodo izpolnili pogoje za starostno in ne tudi za predčasno pokojnino. Ob koncu je Papež še poudaril, da je pomembno, da se zagotovi stabilen, zaupanja vreden sistem obveznega pokojninskega zavarovanja, ob katerem pa naj se razvijajo dodatne oblike zavarovanj, ki bodo lahko nadomestile del izpada prihodka za čas po zaključeni aktivni dobi. Za pokojninske sklade je sicer letošnje leto zelo donosno. Od januarja do avgusta je denimo donos Zajamčenega sklada Pokojninske družbe A znašal +2,29 odstotka, Uravnoteženega +8,19 odstotka in Delniškega +11,82 odstotka. Sedanje obdobje negativnih obrestnih mer mnogih državnih obveznic pa sicer predstavlja svojevrsten izziv za upravljavce, je dejal član uprave Pokojninske družbe A, Blaž Hribar, kar rešujejo z dodatnimi naložbami v delnice, naložbene nepremičnine in alternativne naložbene sklade.

Upokojenci bodo na mesec lahko delali tudi do 90 ur

Med novostmi na področju dela upokojencev pa je tudi višja omejitev ur, ki jih lahko opravijo upokojenci prek instituta začasnega in občasnega dela upokojencev. Po novem bo lahko upokojenec največ trikrat na leto v posameznem koledarskem mesecu opravil 90 ur namesto zakonsko določenih 60 ur začasnega ali občasnega dela. Vendar pa skupni seštevek ur v koledarskem letu ostaja nespremenjen, prav tako meja zaslužka upokojenca (dobrih sedem tisočakov). Do zdaj prekoračitev letnega zaslužka ni bila kaznovana, a novela zakona po novem predvideva globe za prekoračitev omejitev tako za delodajalca (tri tisoč evrov) kot tudi upokojenca (500 evrov).

Do leta 2060 bo delovno aktivnih manj kot polovica vseh prebivalcev

Na konferenci je bil govor tudi o negativnih demografskih trendih oziroma staranju prebivalstva, ki je eden glavnih razlogov za prilagoditve pokojninskega sistema. Dr. Jože Sambt z ljubljanske ekonomske fakultete je predstavil zadnje demografske projekcije za Slovenijo, ki kažejo, da se bodo večje generacije postopoma upokojevale, medtem ko bo delovno aktivna generacija v prihodnjih letih znatno manjša. Ob predpostavki enakega selitvenega prirasta bo do leta 2060 delovno aktivnih manj kot polovica vseh prebivalcev. Slovenija je sicer po koeficientu starostne odvisnosti primerljiva z drugimi državami v Evropski uniji. Je pa pri tem dr. Sambt poudaril, da se v povprečju v Sloveniji ljudje upokojujejo prej kot v drugih državah, obenem pa tudi pozneje vključujejo na trg dela. Starostni razpon, ko prihodki presegajo porabo, je leta 2012 v Sloveniji znašal 31 let, kar je precej manj kot v drugih državah in ne nazadnje manj, kot je v preteklosti znašal v Sloveniji.

Obdobje finančne odvisnosti se v otroštvu predvsem naslanja na zasebne transferje staršev in javne transferje, medtem ko je v obdobju starosti delež zasebnih transferjev zanemarljiv. Njegova študija potrjuje, da delovno aktivna generacija ne preživlja starejše. Večinoma se starejši financirajo iz javnih transferjev, znatno manj pa iz privarčevanih sredstev, zaradi česar so zelo izpostavljeni in ranljivi ob spremembah le-teh.

V pokojninsko blagajno slaba milijarda evrov iz proračuna

Spremembe bodo pokojninsko blagajno v prihodnjem letu obremenile za 3,4 milijona, v letu 2021 za 12,7 milijona in v letu 2022 za 24,3 milijona evrov, kar bo država nakazala iz državnega proračuna. Državni proračun sicer že zdaj vsako leto pokojninsko blagajno rešuje s približno milijardo evrov. Od dobrih 5,5 milijarde evrov prihodkov v pokojninski blagajni bo letos glede na letni načrt Zpiza (ki ga je potrdila vlada februarja letos) država iz državnega proračuna prispevala predvidoma 969,2 milijona evrov. V letošnjih prvih sedmih mesecih je sicer v pokojninsko blagajno država iz proračuna nakazala že 646,7 milijona evrov, kar je slabega pol odstotka več kot lani, kažejo podatki Zpiza.

Na dnu zaposlenost starejših

V Sloveniji sicer po podatkih OECD dela zgolj slaba polovica starejših od 55 let, kar je precej manj od evropskega povprečja. Slovenci se sicer večinoma (75 odstotkov) še vedno upokojijo takoj, ko izpolnijo pogoje za upokojitev. Ženske so se lani v povprečju starostno upokojevale pri 60 letih in šestih mesecih, moški pa pri 62 letih in štirih mesecih. V povprečju so lani ob upokojitvi ženske imele dopolnjenih 38 let in devet mesecev pokojninske dobe, moški pa 37 let in en mesec, kažejo podatki Zpiza. Sicer starostno pokojnino moški v povprečju prejemajo 18 let, ženske pa 24 let in devet mesecev.

PRO
Članki
Članki Evropa, stara celina

Zaradi podaljševanja življenjske dobe Evropejcev in sočasnega upada rodnosti postaja Evropa dobesedno stara celina.

PRO
Članki
Članki Zakaj smo podcenjevali epidemijo koronavirusa

Razlogi, zakaj na začetku večina ljudi ni resno jemala nevarnosti koronavirusa in je podcenjevala hitrost njegovega širjenja, so...

PRO
Članki
Članki Dodatno pokojnino lahko uredite na daljavo

Zaradi omejitev širjenja koronavirusa so vse zavarovalnice in pokojninske družbe zaprle svoje poslovalnice za fizične obiske, vendar...

PRO
Članki
Članki Evropa se stara

Staranje prebivalstva bo imelo največje negativne posledice na povečanje javnih izdatkov za pokojnine; na primeru Slovenije, kjer danes...

PRO
Članki
Članki Največ zaposlenih glede upokojitve skrbita zdravje in finance

Močno se spreminjajo tudi pogledi na to, kdo naj bi zaposlenim zagotavljal prihodke v pokoju. V povprečju zaposleni pričakujejo, da jim...

PRO
Članki
Članki Upokojevanje v letu 2020

Z letošnjim januarjem se prvič po dolgih letih pogoji za pridobitev starostne pokojnine ne poslabšujejo, pokojnine se za moške celo...

PRO
Članki
Članki Davčna olajšava letos, premija na obroke prihodnje leto

Na obroke lahko poleg novega fotelja ali televizorja vplačamo celo premijo dodatnega pokojninskega zavarovanja.

PRO
Članki
Članki Do nižje dohodnine z več otroki ali varčevanjem za pokojnino

Dohodninsko osnovo si lahko do konca leta znižamo z olajšavami. Najbolj uveljavljena je olajšava za vzdrževane družinske člane,...