FINANCEpro - Povezujemo oglaševalce s poslovno javnostjo. Kaj je to? Pokojninska družba Apro

Partnerstvo v korist zavarovancev.

Rekordno število zaposlenih v drugem pokojninskem stebru

Izračunaj si pokojnino z mobilno aplikacijo!

 

Čas branja: 3 min
18.06.2019  02:42
Konec leta 2018 je po zadnjih podatkih ministrstva za delo, družino in socialne zadeve za dodatno pokojnino varčevalo že 548.189 zaposlenih, kar je največje število od leta 2001.
Rekordno število zaposlenih v drugem pokojninskem stebru

Ministrstva je objavilo podatke o številu varčevalcev v dodatnem pokojninskem zavarovanju in ti razkrivajo, da je konec leta 2018 za dodatno pokojnino varčevalo 548.189 zaposlenih, kar pomeni približno 62 odstotkov delovno aktivnih prebivalcev. Število varčevalcev je največje v zadnjih 18 letih, kar v Sloveniji obstaja dodatno pokojninsko varčevanje. Po kriznih letih vse od leta 2014 število varčevalcev spet stabilno raste. Razlogi so večplastni, od ugodnih gospodarskih razmer ter rekordnega števila zaposlenih do počasi naraščajočega zavedanja ljudi o nizkih javnih pokojninah. Žiga Vižintin iz Pokojninske družbe A, pri kateri varčuje več kot 50 tisoč zaposlenih, še dodaja: »Pri novih podjetjih, ki se v zadnjem času v večjem številu odločajo za uvedbo kolektivnih pokojninskih načrtov, opažamo, da pokojninski načrti postajajo čedalje pomembnejši del tako imenovanega paketa ugodnosti, ki so ga deležni zaposleni, in tudi pri nas bo kmalu tako kot v večini zahodnih držav, da pri boljših delodajalcih sploh več ne bo vprašanje, ali imajo pokojninski načrt ali ne, ampak bo vprašanje samo še, kakšno višino premije financirajo. Tega se vse bolj zavedajo tudi zaposleni.«

Številke razkrivajo tudi drugo posebnost dodatnega pokojninskega zavarovanja v Sloveniji, saj velika večina zaposlenih (96 odstotkov) varčuje prek kolektivnih pokojninskih načrtov, ki jih v celoti ali deloma financirajo podjetja, ki s tem dodatno stimulirajo zaposlene, povečujejo njihovo zavzetost in podobno, le štiri odstotke pa je posameznikov, ki varčujejo individualno, čeprav država spodbuja individualno pokojninsko varčevanje s posebno davčno olajšavo, vplačila se upoštevajo pri znižanju dohodninske osnove in zaposleni v najvišjem dohodninskem razredu lahko dobi ob poračunu nazaj polovico med letom vplačane premije.

Po podatkih ministrstva se je v letu 2018 glede na leto prej povišala tudi povprečna vplačana premija na zaposlenega, ki je lani znašala pri tistih, katerih pokojninske načrte upravljajo zavarovalnice, 56 evrov na mesec, pri tistih, katerih pokojninske načrte upravljajo pokojninske družbe, pa 74 evrov na mesec. Skupna privarčevana sredstva znašajo 2,3 milijarde evrov, kar pomeni približno petodstotno rast glede na leto 2017.

Dodatna pokojnina vse pomembnejša

Po ocenah danes že več kot 30 tisoč upokojencev poleg javne pokojnine prejema še dodatno pokojnino, točni podatki pa še niso objavljeni. Višine dodatnih pokojnin so zelo različne, saj so povezane s tem, koliko je imel posameznik privarčevanih sredstev ob upokojitvi in koliko je star, imajo pa tisti, ki so varčevali vse od leta 2001, lahko že lepe dodatke k svojim javnim pokojninam. Če izhajamo iz številk, vključenih v dodatno pokojninsko zavarovanje, bo v prihodnje vsak drugi zaposleni ob upokojitvi poleg javne prejemal še dodatno pokojnino, kar bo ob trenutni višini javnih pokojnin, povprečna starostna pokojnina za leto 2018 je znašala le nekaj nad 59 odstotkov povprečne neto plače, več kot dobrodošlo oziroma celo nujno za dostojno življenje. Če pogledamo podrobnejšo razporeditev javnih pokojnin, je slika še klavrnejša, saj le 14 odstotkov upokojencev prejema pokojnino nad tisoč evrov, kar 55 odstotkov pa prejema starostno pokojnino med 500 in 800 evri in pri takšnih višinah pokojnin vsak dodatek še kako koristi. Zaradi vse daljšega obdobja varčevanja si lahko zaposleni, ki se bodo upokojevali v prihodnje in že varčujejo za dodatno pokojnino, iz tega naslova obetajo tudi čedalje višje dodatne pokojnine, pomembno pa je tudi, s kakšno višino premij varčujejo, saj se na dolgi rok zaradi obrestnoobrestnega računa vsak danes vloženi evro, čez več deset let zelo pozna.

Le 14 odstotkov vseh upokojencev prejema starostno pokojnino nad tisoč evrov

Razporeditev starostnih pokojnin v Sloveniji na oktober 2018 po zadnjem poročilu Zpiza razkriva, kako nizke so starostne pokojnine v Sloveniji. Od 376.347 prejemnikov starostne pokojnine je glavnina (55,6 odstotka) med 500 in 800 evri, le 14 odstotkov starostnih pokojnin je višjih od tisoč evrov.

PRO
Članki
Članki EBRI: 79 odstotkov Američanov namerava delo nadaljevati po upokojitvi

To pa pogosto zaradi zdravstvenih in drugih razlogov ne bo možno. Medtem so starejši Slovenci še vedno med najmanj delovno aktivnimi.

PRO
Članki
Članki Ali morate spet doplačati dohodnino?

Če ste eden izmed 307.570 Slovencev, ki ste v minulih dneh prejeli informativni izračun dohodnine, po katerem boste to morali spet...

PRO
Članki
Članki Večino zaposlenih v razvitih državah skrbi, kako bodo shajali v pokoju

Kar polovica zaposlenih Evropejcev pričakuje, da bo morala po upokojitvi še delati prek različnih oblik občasnega dela.

PRO
Članki
Članki Nemci bodo delali do 67. leta

Nemška koalicija je soglasno sprejela postopen dvig upokojitvene starosti na 67 let.

PRO
Članki
Članki Pogoji za javne pokojnine v letu 2019

Letos so prvič izenačeni pogoji za pridobitev starostne pokojnine za moške in ženske.

PRO
Članki
Članki Varčevanje za pokojnino največji finančni stres za Američane 2

Slabi dve tretjini Američanov obžalujeta, da sta v preteklosti preveč trošili, namesto da bi varčevali za pokojnino.  

PRO
Članki
Članki Davčna olajšava letos, premija na obroke prihodnje leto

Tudi letos lahko pri Pokojninski družbi A premijo individualnega dodatnega pokojninskega zavarovanja plačate na obroke.

PRO
Članki
Članki Recept za nižjo dohodnino 

Le še do konca leta lahko izkoristimo eno redkih davčnih olajšav v Sloveniji, s katero si lahko znižamo dohodnino in poskrbimo za svojo...