FINANCEpro - Povezujemo oglaševalce s poslovno javnostjo. Kaj je to? Pokojninska družba Apro

Partnerstvo v korist zavarovancev.

Večino zaposlenih v razvitih državah skrbi, kako bodo shajali v pokoju

Izračunaj si pokojnino z mobilno aplikacijo!

 

Čas branja: 4 min
28.03.2019  00:00
Kar polovica zaposlenih Evropejcev pričakuje, da bo morala po upokojitvi še delati prek različnih oblik občasnega dela.
Večino zaposlenih v razvitih državah skrbi, kako bodo shajali v pokoju
Foto: Shutterstock

Raziskava finančne skupine ING s sedežem v Amsterdamu, ki je bila izvedena lani med skoraj 15 tisoč zaposlenimi in upokojenci, kaže na čedalje večje skrbi zaposlenih glede tega, kako bodo ob upokojitvi preživeli ob čedalje nižjih javnih pokojninah.

Raziskava, ki je zajemala 14.695 zaposlenih in upokojencev v 15 državah, med katerimi so bile skoraj vse evropske države (brez Slovenije) pa tudi ZDA, Avstralija in Turčija, kaže, da kar 61 odstotkov anketiranih skrbi, kako bodo finančno shajali, ko se bodo upokojili. Finance ob upokojitvi najbolj skrbijo Špance in Francoze, najmanj pa Nizozemce in Turke.

Različni pogledi na starost ob upokojitvi

Po raziskavi je povprečna pričakovana starost, pri kateri naj bi se anketirani zaposleni upokojili v Evropi, 63,4 leta, pojavljajo pa se velika odstopanja glede na državo. Na Nizozemskem se anketirani zaposleni nameravajo upokojiti šele pri skoraj 67 letih, medtem ko Luksemburžani pričakujejo, da se bodo upokojili že pri 61 letih. V zvezi s tem je treba poudariti, da pričakovanja zaposlenih morda ne bodo izpolnjena in številni se bodo morali upokojiti prej, kot nameravajo. To potrjuje raziskava ameriške družbe Prudential, v kateri so ugotovili, da se je le 23 odstotkov predčasnih upokojencev upokojilo prostovoljno, ker so to želeli. Drugi so bili v to prisiljeni – najpogostejši razlog za predčasno upokojitev so zdravstvene težave, te je imelo 46 odstotkov predčasnih upokojencev. Predčasna upokojitev ima velik vpliv ne le na višino javnih pokojnin, temveč tudi na zmožnost privarčevanja dodatnih prihrankov, saj z javno pokojnino ni mogoče privarčevati toliko kot s plačo, tako že leto dni predčasne upokojitve zelo vpliva na osebne finance.

Ljudje glede svoje prihodnosti pretirano optimistični

Mag. Žiga Vižintin iz Pokojninske družbe A, d. d., ki podrobneje proučuje vedenjske pristranskosti posameznikov predvsem na področju varčevanja za pokojnino, razloži, zakaj smo ljudje pretirano optimistični glede zmožnosti za delo v starosti. »Vedenjski ekonomisti in nevroznanstveniki so na podlagi neštetih vedenjskih eksperimentov in tudi dejanskega fizičnega proučevanja možganov odkrili, da ljudje na prihodnost gledamo pretirano optimistično, kar angleško imenujemo optimism bias. Medtem ko imamo glede preteklosti precej realno predstavo in spomin o dobrih in slabih dogodkih, ob mislih na prihodnost prevladajo dobri dogodki, ki jim pripisujemo veliko večjo verjetnost uresničitve kot pa negativnim. Preprosto pozabimo na zgodovinske dokaze in statistike, saj res verjamemo, da se denimo prometna nesreča ali vlom seveda ne bo zgodil prav nam, ampak se bo zgodil nekomu drugemu. Razlag, zakaj ljudje na prihodnost gledamo pretirano optimistično, je več, med najbolj kredibilnimi je tako imenovana evolucijska razlaga, saj smo ljudje bitja, ki so sposobna poleg mentalnega samozavedanja tudi mentalnega potovanja v času. To po domače pomeni, da smo si sposobni predstavljati dogodke v prihodnosti, in tako se tudi zavedamo, da bomo nekoč umrli. Brez vgrajenega pretiranega optimizma v naših možganih bi nas že zavedanje naše smrti v prihodnosti tako potrlo, da ne bi bili sposobni normalnega delovanja, kaj šele nenehnega razvoja, ki zaznamuje razvoj človeštva. Bi se Kolumb odpravil na pot čez ocean v neznano, če bi na svoje možnosti gledal povsem realno? Verjetno ne.

Ampak kar je bilo dobro za odkrivanje neznanih dežel, nam po drugi strani škoduje pri varčevanju za pokojnino, saj vsi mislimo, da bo država že nekako poskrbela za nas in da javne pokojnine res ne morejo biti tako nizke, kot pravijo nekateri. In da če ne bomo imeli dovolj denarja za udobno upokojitev, bomo preprosto malo dlje delali. Na žalost pa dejanski podatki kažejo, da velika večina te želje ne bo mogla uresničiti zaradi zdravstvenih težav oziroma izgube zaposlitve zaradi različnih razlogov in se bo prisiljena upokojiti. Seveda je prav, da smo glede prihodnosti optimistični, vendar to še ne pomeni, da nam zato ni treba že danes načrtovati prihodnosti,« dodaja Vižintin. Predvsem pa se je treba zavedati, da lahko za uresničitev naših optimističnih želja v prihodnje največ naredimo danes z zdravim življenjem pa tudi varčevanjem.

Velik upad standarda v pokoju

Dva od petih anketiranih zaposlenih v raziskavi ING pričakujeta upad svojega življenjskega standarda ob upokojitvi, kar je potrdila skupina upokojenih anketirancev. Kar polovica jih pravi, da v pokoju uživa slabši življenjski standard kot v času zaposlitve. Največja pričakovanja glede standarda ob upokojitvi imajo Francozi. Skoraj 70 odstotkov jih pričakuje, da bodo ob upokojitvi uživali enak življenjski standard kot v času zaposlitve. Po drugi strani ima takšna pričakovanja le 30 odstotkov Američanov, od evropskih držav pa imajo najnižja pričakovanja Nizozemci, saj jih le 36 odstotkov pričakuje, da bodo ob upokojitvi uživali enak standard. Zanimivo, da je največje odstopanje med pričakovanji in realnostjo prav v Franciji, kjer kljub željam zaposlenih na drugi strani 48 odstotkov upokojencev potrjuje, da imajo ob upokojitvi slabši standard, kot so ga imeli prej.

Sprijaznjeni, da bodo morali v pokoju delati

Kar polovica zaposlenih Evropejcev pričakuje, da bo morala po upokojitvi še delati prek različnih oblik občasnega dela, da si bodo pridobili zadostna sredstva za življenje. Kar 63 odstotkov Čehov pričakuje, da bodo morali v pokoju dodatno delati, da bodo lahko dostojno živeli, v Nemčiji je takšnih 45 odstotkov, najmanj, 32 odstotkov, pa jih je na Nizozemskem. Zanimivi bi bili podatki za Slovenijo, kjer smo že po deležu delovno aktivnih starejših med 55. in 64. letom na repu držav EU, kaj šele po deležu starejših od 64 let. Pred nedavnim predstavljeni predlogi ministrstva za delo prinašajo nekatere novosti in dodatne spodbude za delo upokojencev, ki bi lahko po novem predlogu delali še tri leta po upokojitvi ter prejemali polno plačo in še 50 odstotkov svoje pokojnine, od četrtega leta pa bi lahko polno delali in prejemali sto odstotkov pokojnine, vendar pod pogojem plačila polnih prispevkov za obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje in še nekaterimi drugimi varovalkami.

Čedalje več odgovornosti za dostojno življenje v pokoju na posamezniku

Raziskava ING v vseh državah nakazuje na spremembo miselnosti med zaposlenimi, saj jih čedalje več meni, da morajo del odgovornosti za dostojno življenje v pokoju prevzeti tudi posamezniki in njihovi delodajalci. Zaposleni v Evropi pričakujejo, da naj bi država poskrbela le za približno 43 odstotkov njihovih finančnih potreb v pokoju, preostali del naj bi se porazdelil med zaposlene same (27 odstotkov), delodajalce (19 odstotkov) in družine zaposlenih (sedem odstotkov). Na državo se najmanj zanašajo Britanci, ki imajo že več kot stoletno zgodovino zasebnih pokojninskih načrtov, in Nizozemci, ki imajo tudi enega najbolj razvitih sistemov dodatnega zasebnega pokojninskega varčevanja v skladih, najbolj pa se na državo zanašajo Čehi in Španci. Zunaj EU pa se na državo glede financiranja upokojitve najmanj zanašajo v ZDA. Pričakujejo, da bo država zagotovila le 22 odstotkov njihovih prihodkov v pokoju.

PRO
Članki
Članki (konferenca) Kaj prinaša pokojninska reforma?

2. septembra je bila končana javna razprava zadnjega predloga o spremembah pokojninske zakonodaje, ki bodo ob potrditvi v parlamentu...

PRO
Članki
Članki Rekordno število zaposlenih v drugem pokojninskem stebru

Konec leta 2018 je po zadnjih podatkih ministrstva za delo, družino in socialne zadeve za dodatno pokojnino varčevalo že 548.189...

PRO
Članki
Članki EBRI: 79 odstotkov Američanov namerava delo nadaljevati po upokojitvi

To pa pogosto zaradi zdravstvenih in drugih razlogov ne bo možno. Medtem so starejši Slovenci še vedno med najmanj delovno aktivnimi.

PRO
Članki
Članki Ali morate spet doplačati dohodnino?

Če ste eden izmed 307.570 Slovencev, ki ste v minulih dneh prejeli informativni izračun dohodnine, po katerem boste to morali spet...

PRO
Članki
Članki Nemci bodo delali do 67. leta

Nemška koalicija je soglasno sprejela postopen dvig upokojitvene starosti na 67 let.

PRO
Članki
Članki Pogoji za javne pokojnine v letu 2019

Letos so prvič izenačeni pogoji za pridobitev starostne pokojnine za moške in ženske.

PRO
Članki
Članki Varčevanje za pokojnino največji finančni stres za Američane 2

Slabi dve tretjini Američanov obžalujeta, da sta v preteklosti preveč trošili, namesto da bi varčevali za pokojnino.  

PRO
Članki
Članki Davčna olajšava letos, premija na obroke prihodnje leto

Tudi letos lahko pri Pokojninski družbi A premijo individualnega dodatnega pokojninskega zavarovanja plačate na obroke.