FINANCEpro - Povezujemo oglaševalce s poslovno javnostjo. Kaj je to? Pokojninska družba Apro

Partnerstvo v korist zavarovancev.

Nemci bodo delali do 67. leta

Izračunaj si pokojnino z mobilno aplikacijo!

 

Čas branja: 5 min
20.03.2019  09:30
Nemška koalicija je soglasno sprejela postopen dvig upokojitvene starosti na 67 let.
Nemci bodo delali do 67. leta
Foto: Shutterstock

Januarja začenja veljati tako imenovani pokojninski pakt, s katerim je trenutna koalicija pod vodstvom Angele Merkel v dogovoru s sindikati in delodajalci pospešila dvig upokojitvene starosti na 67 let do leta 2022. Predhodno so nameravali upokojitveno starost postopoma dvigniti na 65 let do leta 2022, zdaj pa so jo v dogovoru z vsemi socialnimi partnerji zaradi vse večjega demografskega pritiska dvignili na 67 let.

Nemški javni pokojninski sistem je naslednik prvega splošnega pokojninskega sistema na svetu, ki ga je zasnoval nemški kancler Otto von Bismarck daljnega leta 1889 in na katerem še danes temelji večina javnih pokojninskih sistemov – tudi slovenski. Bistvo sistema je tako imenovano sprotno prispevno kritje (pay as you go), pri katerem trenutni zaposleni plačujejo mesečno od svoje plače prispevke, iz katerih isti mesec dobijo upokojenci izplačane pokojnine. Sistem temelji na medgeneracijski pogodbi, po kateri tudi zdajšnji zaposleni pričakujejo, da bodo v prihodnje, na primer čez 40 let, takratni zaposleni, enako kot sami zdaj, plačevali mesečne prispevke v pokojninski sistem, iz katerih bodo sami prejemali pokojnine. Na tem temelji tudi slovenski prvi pokojninski steber.

Javni pokojninski sistemi pod pritiski demografije

Težava javnih pokojninskih sistemov, ki so zasnovani po omenjenem načelu, je, da so nastali v časih, ko je bilo veliko več zaposlenih kot upokojencev in še ti niso živeli posebej dolgo. Zdaj se razmerje obrača – zaradi napredka medicine je vse več upokojencev, ki živijo vse dlje, zaposlenih, ki financirajo sistem, pa je vse manj. Zgovoren je že podatek za Slovenijo, kjer sta bila ob osamosvojitvi skoraj dva zaposlena na enega upokojenca, danes je le še 1,46 zaposlenega na enega upokojenca in po zadnjih napovedih Umarja bo že leta 2036 le še en zaposleni na enega upokojenca. To povzroča vse večje pritiske na pokojninsko blagajno, ki že danes tudi v Sloveniji ne pokriva tekočih izplačil za pokojnine s prispevki od zaposlenih, ampak mora država iz proračuna vsako leto dodati več kot milijardo evrov. V zadnjih nekaj letih se je transfer iz proračuna malenkostno znižal zaradi rekordne stopnje zaposlenosti, vendar se lahko navedeno hitro spremeni ob naslednji gospodarski krizi, ki prinese odpuščanje in posledično manj plačanih prispevkov v pokojninsko blagajno.

Javne pokojnine v Nemčiji

Prvi pokojninski steber v Nemčiji še vedno temelji na Bismarckovi zasnovi in se financira iz prispevkov delodajalcev in zaposlenih. Skupna višina prispevkov znaša 18,6 odstotka bruto plače zaposlenega in pol jih plača zaposleni, pol delodajalec.

Nemci imajo še eno pomembno razliko glede višine prispevkov za pokojninsko zavarovanje: na prispevke imajo še tako imenovano kapico – zgornjo omejitev – in zaposleni z mesečno bruto plačo nad 5.800 oziroma 6.500 evrov (glede na zvezno deželo) na plačo nad to višino ne plačajo več prispevkov za pokojninsko zavarovanje. V Sloveniji ni nobene omejitve na prispevke in vsi plačajo enako, ne glede na višino plače. Omejitev plačila prispevkov v Nemčiji izhaja iz dejstva, da je pri njih omejena višina maksimalne pokojnine – tako kot v Sloveniji, kjer znaša maksimalna javna pokojnina nekaj manj kot dva tisoč evrov, ne glede na to, koliko prispevkov vplačamo med delovno dobo.

Kljub nižjim prispevkom za pokojninsko zavarovanje v Nemčiji pa nemško državo pokojnine stanejo manj kot slovensko. V Nemčiji pomenijo javni izdatki za pokojnine 10 odstotkov BDP, v Sloveniji že danes 12 odstotkov BDP. Po napovedih Eurostata bodo izdatki za javne pokojnine zrasli v prihodnje zaradi staranja prebivalstva – v Nemčiji do leta 2050 na 12 odstotkov BDP, v Sloveniji pa na 16 odstotkov BDP, kar je eno največjih povišanj v vsej EU.

Javne pokojnine v Nemčiji le polovico plače

Javne pokojnine v Nemčiji so nižje, kot si mnogi predstavljajo, in po zadnjih podatkih OECD prejema zaposleni s povprečnimi prihodki javno pokojnino le v višini 51 odstotkov svoje neto plače pred upokojitvijo. To je pod povprečjem OECD in tudi pod slovenskim povprečjem, kjer je bila lani povprečna starostna pokojnina 638 evrov, kar je približno 59 odstotkov povprečne neto plače.

V prihodnje bodo imeli Nemci še nižje javne pokojnine in v predhodnem koalicijskem dogovoru se je koalicija s socialnimi partnerji zavezala, da pokojnine do leta 2025 ne bodo upadle pod 48 odstotkov plače zaposlenih. V zameno za to jamstvo pa so, kot že rečeno, pospešili dvig upokojitvene starosti v prihodnjih letih na 67 let. Koalicija je z zadnjimi ukrepi dodatno razbremenila zaposlene z nižjimi prihodki, da lahko plačujejo nižje prispevke za pokojninsko zavarovanje, in jim s tem razbremenila plače.

Nemcem dostojno življenje v pokoju zagotavljajo zasebne pokojnine

Tako kot večina zahodnih držav je tudi Nemčija prejšnja desetletja prvi javni pokojninski steber nadgradila še z zasebnima stebroma, ki sta pri njih drugi in tretji steber. Največji je drugi pokojninski steber, ki ga sestavljajo pokojninski načrti večjih delodajalcev, bAV betriebliche Altersvorsorge, v katere je vključenih več kot 18 milijonov zaposlenih. V okviru drugega pokojninskega stebra zakonodaja dopušča več možnosti, predvsem večji industrijski koncerni tipa Volkswagen imajo svoje pokojninske načrte za vse zaposlene, manjši delodajalci pa imajo zaposlene vključene v tako imenovani Pensionskasse, ki upravljajo pokojninske načrte za več delodajalcev, podobno kot so kolektivni pokojninski načrti v Sloveniji. Tudi v Nemčiji država spodbuja delodajalce s posebnimi davčnimi olajšavami za financiranje pokojninskih načrtov

Poleg kolektivnih pokojninskih načrtov imajo Nemci možnost še samostojno varčevati za dodatno pokojnino v okviru pokojninskih načrtov Riester, ki jih tudi država spodbuja s posebno davčno olajšavo, podobno kot za individualno dodatno pokojninsko zavarovanje v Sloveniji. V prvih desetih letih se je v te načrte vključilo več kot 15 milijonov Nemcev, v zadnjih letih pa se je rast ustavila in večina jih danes varčuje dodatno prek kolektivnih pokojninskih načrtov delodajalcev.

Povprečni zaposleni v Nemčiji dobi po podatkih OECD poleg javne pokojnine še dodatno pokojnino v višini 15 odstotkov njegove plače pred upokojitvijo (skupaj kolektivni in individualni pokojninski načrti). Tako dobi povprečni zaposleni ob upokojitvi javno pokojnino v višini 50 odstotkov plače in še dodatno pokojnino v višini 15 odstotkov plače, kar pomeni skupaj prihodke v višini 65 odstotkov plače pred upokojitvijo. So pa višine dodatnih pokojnin zelo odvisne od pokojninskih načrtov delodajalcev in njihovih vplačil.

Pri nas so višje javne pokojnine – moški lahko po trenutni zakonodaji ob 40 letih delovne dobe in 60 letih starosti računa na starostno pokojnino v višini 57,25 odstotka svoje povprečne plače v najboljših zaporednih 24 letih, iz dodatnih pokojninskih rent pa v Sloveniji dodatne pokojnine še niso tako visoke kot v Nemčiji, saj pri nas obstaja drugi pokojninski steber, to je dodatno pokojninsko zavarovanje, šele od leta 2001 in zato privarčevana sredstva še niso tako visoka kot v državah z daljšo tradicijo. Kljub temu pa tudi pri nas nekateri zaposleni ob upokojitvi že prejemajo dodatne pokojnine. Teh je po zadnjih podatkih že približno 30 tisoč in to število v zadnjih letih hitro narašča. V prihodnje lahko računamo, da bo vsak drugi zaposleni v Sloveniji ob upokojitvi poleg javne prejemal še dodatno pokojnino, saj je danes vključenih v dodatno pokojninsko zavarovanje pri nas približno 500 tisoč zaposlenih, višina dodatne pokojnine pa bo zelo odvisna od same višine vplačila, dobe varčevanja in doseženega donosa v času varčevanja. Tako bodo tudi pri nas zaposleni v podjetjih z dobrimi pokojninskimi načrti, podobno kot v Nemčiji, deležni v pokoju še lepega dodatka v obliki zasebne dodatne pokojnine.

PRO
Članki
Članki Ali morate spet doplačati dohodnino?

Večina še vedno ne ve, da si lahko poleg olajšave za vzdrževane družinske člane (otroke) dohodninsko osnovno zniža tudi z...

PRO
Članki
Članki Evropa, stara celina

Zaradi podaljševanja življenjske dobe Evropejcev in sočasnega upada rodnosti postaja Evropa dobesedno stara celina.

PRO
Članki
Članki Zakaj smo podcenjevali epidemijo koronavirusa

Razlogi, zakaj na začetku večina ljudi ni resno jemala nevarnosti koronavirusa in je podcenjevala hitrost njegovega širjenja, so...

PRO
Članki
Članki Dodatno pokojnino lahko uredite na daljavo

Zaradi omejitev širjenja koronavirusa so vse zavarovalnice in pokojninske družbe zaprle svoje poslovalnice za fizične obiske, vendar...

PRO
Članki
Članki Evropa se stara

Staranje prebivalstva bo imelo največje negativne posledice na povečanje javnih izdatkov za pokojnine; na primeru Slovenije, kjer danes...

PRO
Članki
Članki Največ zaposlenih glede upokojitve skrbita zdravje in finance

Močno se spreminjajo tudi pogledi na to, kdo naj bi zaposlenim zagotavljal prihodke v pokoju. V povprečju zaposleni pričakujejo, da jim...

PRO
Članki
Članki Upokojevanje v letu 2020

Z letošnjim januarjem se prvič po dolgih letih pogoji za pridobitev starostne pokojnine ne poslabšujejo, pokojnine se za moške celo...

PRO
Članki
Članki Davčna olajšava letos, premija na obroke prihodnje leto

Na obroke lahko poleg novega fotelja ali televizorja vplačamo celo premijo dodatnega pokojninskega zavarovanja.