FINANCEpro - Povezujemo oglaševalce s poslovno javnostjo. Kaj je to? Pokojninska družba Apro

Partnerstvo v korist zavarovancev.

Pogoji za javne pokojnine v letu 2019

Izračunaj si pokojnino z mobilno aplikacijo!

 

Čas branja: 4 min
25.01.2019  08:22  Dopolnjeno: 01.02.2019 09:22
Letos so prvič izenačeni pogoji za pridobitev starostne pokojnine za moške in ženske.
Pogoji za javne pokojnine v letu 2019

Na podlagi pokojninske reforme iz leta 2013 se v zadnjih letih zaradi prehodnega obdobja vsako leto zaostrijo pogoji, ki jih moramo izpolniti za pridobitev javne pokojnine. Letos so pogoji prvič izenačeni za moške in ženske – torej za vse velja ali 60 let starosti in 40 let pokojninske dobe brez dokupa oziroma 65 let starosti in najmanj 15 let zavarovalne dobe. Pravica do starostne pokojnine je odvisna od dopolnitve določene starosti in zavarovalne dobe, pokojninske dobe oziroma pokojninske dobe brez dokupa. Za izpolnitev pogojev za pridobitev pravice do pokojnine morata biti hkrati izpolnjena oba pogoja.

Pravico do starostne pokojnine je v določenih primerih možno pridobiti tudi pri nižji starosti. Predpisane starosti je možno znižati zaradi skrbi za vsakega rojenega ali posvojenega otroka, služenja obveznega vojaškega roka in zaradi vstopa v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje pred dopolnjenim 18. letom starosti za ves čas trajanja obveznega zavarovanja do dopolnjenega 18. leta starosti.

Za izračun višine pokojnine se upošteva 24 let

V letu 2019 se bodo za izračun pokojninske osnove upoštevale osnove iz katerihkoli najugodnejših zaporednih 24 let zavarovanja od leta 1970, kar je sicer veljalo že lani. Od pokojninske osnove se nato odmeri pokojnina na podlagi določenega odmernega odstotka, ki je še vedno različen za moške in ženske in na katerega višino vpliva dopolnjena pokojninska doba ter znaša za 40 let pokojninske dobe za moške 57,25 odstotka in za ženske 63,5 odstotka.

Pogoji za pridobitev pravice do predčasne pokojnine v letu 2019

Pogoji za pridobitev pravice do predčasne pokojnine v letu 2019 so po spolu izenačeni, zavarovanec pa mora dopolniti starost 60 let in imeti 40 let pokojninske dobe.

Predčasna pokojnina se odmeri glede na dopolnjeno pokojninsko dobo od pokojninske osnove tako kot starostna pokojnina. Tako odmerjena pokojnina se nato zniža za vsak mesec manjkajoče starosti do dopolnitve starosti:

  • 64 let in šest mesecev (ženska) oziroma
  • 65 let (moški)

za 0,3 odstotka, vendar največ za 18 odstotkov. Znižanje pokojnine je trajno. Za pridobitev pravice do predčasne pokojnine predpisane starosti ni možno znižati na nobeni podlagi.

Uskladitev pokojnin v letu 2019 bo

Zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o izvrševanju proračunov Republike Slovenije za leti 2018 in 2019 za leto 2019 poleg redne uskladitve pokojnin in drugih prejemkov določa tudi njihovo izredno uskladitev, in sicer v višini enega odstotka, če bo gospodarska rast za leto 2018 presegla tri odstotke bruto domačega proizvoda, oziroma v višini 1,5 odstotka, če bo gospodarska rast presegla štiri odstotke bruto domačega proizvoda, oziroma v višini dveh odstotkov, če bo gospodarska rast presegla pet odstotkov bruto domačega proizvoda.

Letni dodatek

Novela zakona o izvrševanju proračunov Republike Slovenije za leti 2018 in 2019 za leto 2019 določa tudi nove višine letnega dodatka. Podrobnosti najdete v objavi Zpiza.

Le 14 odstotkov vseh upokojencev prejema starostno pokojnino nad tisoč evrov

Razporeditev starostnih pokojnin v Sloveniji na oktober 2018 po zadnjem poročilu Zpiza razkriva, kako nizke so starostne pokojnine v Sloveniji. Od 376.347 prejemnikov starostne pokojnine je glavnina (55,6 odstotka) med 500 in 800 evri, le 14 odstotkov starostnih pokojnin je višjih od tisoč evrov.

Vse več zaposlenih varčuje za dodatno pokojnino

Za nadomestitev upada javnih pokojnin v Sloveniji že od leta 2001 obstaja dodatno pokojninsko zavarovanje, to je drugi pokojninski steber, prek katerega si lahko zaposleni samostojno ali prek delodajalca vplačujejo mesečne premije, ki se zbirajo na individualnih varčevalnih računih, ki jih upravljajo zavarovalnice ali pokojninske družbe in iz katerih od upokojitve začnejo prejemati dodatno pokojninsko rento, ki pomeni dodatni vir prihodka ob upokojitvi in s tem ohranja življenjski standard tudi ob upokojitvi. Glavna razlika glede na prvi javni pokojninski steber je, da ima pri drugem pokojninskem stebru vsak zaposleni svoj varčevalni račun in ti prihranki so le njegovi, dodatno so pokojninski prihranki vloženi v kapitalske naložbe in se tako plemenitijo vse do upokojitve. Taka oblika dodatnega varčevanja za pokojnino ima v zahodnem svetu že dolgo tradicijo, na primer v ZDA in Veliki Britaniji imajo pokojninski skladi že več kot stoletno tradicijo.

Od leta 2014 spet raste število vključenih zaposlenih v dodatno pokojninsko zavarovanje in po podatkih MDDSZ je bilo konec leta 2017 vključenih 532.071 zavarovancev, kar pomeni približno 60 odstotkov zaposlenih. Skupna privarčevana sredstva so presegla 2,2 milijarde evrov, kar je približno pet odstotkov BDP. To pomeni, da bo v prihodnje vsak drugi zaposleni v Sloveniji prejemal poleg javne tudi dodatno pokojninsko rento.

Pozitivno leto za drugi pokojninski steber potrjuje tudi Karmen Dietner, predsednica uprave Pokojninske družbe A, ki upravlja pokojninske prihranke več kot 50 tisoč zaposlenih. »Leto 2018 je bilo pozitivno glede pokojninskega varčevanja in v naši pokojninski družbi smo zbrali več kot 27 milijonov evrov vplačil, skupaj pa upravljamo že več kot 300 milijonov evrov. Lani smo zaznali povečano zanimanje za pokojninsko varčevanje tako delodajalcev kot posameznikov, ki so z varčevanjem za pokojnino izkoristili eno redkih davčnih olajšav v Sloveniji – individualna vplačila se nam namreč upoštevajo pri znižanju dohodninske osnove in tako dobimo del nazaj ob poračunu dohodnine. Kljub temu še vedno velja, da večina zaposlenih v Sloveniji varčuje za dodatno pokojnino prek delodajalcev, ki tudi večinoma financirajo premije. V prihodnje ostaja pred nami še velik izziv, kako vključiti v pokojninske načrte preostalo polovico zaposlenih, ki danes še ne varčujejo za dodatno pokojnino. V prihodnje bo dodatna pokojnina čedalje bolj pomembna za kakovostno življenje v pokoju, ki si ga vsak zaposleni po koncu aktivne kariere gotovo zasluži,« pravi Dietnerjeva.

PRO
Članki
Članki Rekordno število zaposlenih v drugem pokojninskem stebru

Konec leta 2018 je po zadnjih podatkih ministrstva za delo, družino in socialne zadeve za dodatno pokojnino varčevalo že 548.189...

PRO
Članki
Članki EBRI: 79 odstotkov Američanov namerava delo nadaljevati po upokojitvi

To pa pogosto zaradi zdravstvenih in drugih razlogov ne bo možno. Medtem so starejši Slovenci še vedno med najmanj delovno aktivnimi.

PRO
Članki
Članki Ali morate spet doplačati dohodnino?

Če ste eden izmed 307.570 Slovencev, ki ste v minulih dneh prejeli informativni izračun dohodnine, po katerem boste to morali spet...

PRO
Članki
Članki Večino zaposlenih v razvitih državah skrbi, kako bodo shajali v pokoju

Kar polovica zaposlenih Evropejcev pričakuje, da bo morala po upokojitvi še delati prek različnih oblik občasnega dela.

PRO
Članki
Članki Nemci bodo delali do 67. leta

Nemška koalicija je soglasno sprejela postopen dvig upokojitvene starosti na 67 let.

PRO
Članki
Članki Varčevanje za pokojnino največji finančni stres za Američane 2

Slabi dve tretjini Američanov obžalujeta, da sta v preteklosti preveč trošili, namesto da bi varčevali za pokojnino.  

PRO
Članki
Članki Davčna olajšava letos, premija na obroke prihodnje leto

Tudi letos lahko pri Pokojninski družbi A premijo individualnega dodatnega pokojninskega zavarovanja plačate na obroke.

PRO
Članki
Članki Recept za nižjo dohodnino 

Le še do konca leta lahko izkoristimo eno redkih davčnih olajšav v Sloveniji, s katero si lahko znižamo dohodnino in poskrbimo za svojo...