FINANCEpro - Povezujemo oglaševalce s poslovno javnostjo. Kaj je to? Pokojninska družba Apro

Partnerstvo v korist zavarovancev.

Bo pokojninsko problematiko reševala generacija 50+?

Izračunaj si pokojnino z mobilno aplikacijo!

 

Čas branja: 4 min
09.10.2018  16:51
Med vsemi državami OECD ima Slovenija eno najnižjih stopenj delovne aktivnosti zaposlenih v starosti od 55 do 64 let. Ta znaša le 35 odstotkov in je 20 odstotkov nižja od povprečja.
Bo pokojninsko problematiko reševala generacija 50+?
Foto: Jure Makovec

Prebivalstvo postaja v povprečju vse starejše, zaradi česar je na trgu delovne sile vse več starejših iskalcev zaposlitve, tudi takšnih, ki bi radi dalj časa ostali delovno aktivni. A sodeč po izjavah mnogih vodilnih, v številnih podjetjih primanjkuje kadra. Odgovore na vprašanja, zakaj je tako, kakšen je odnos družbe do starejših zaposlenih, kako jih motivirati, da dalj časa ostanejo v podjetju, in kaj na tem področju počnejo podjetja in država, smo poskušali poiskati na konferenci Odklenimo potencial starejših, ki ga je v ponedeljek, 8. oktobra, v Ljubljani organizirala Pokojninska družba A.

Predsednica uprave Pokojninske družbe A Karmen Dietner je udeležence uvodoma seznanila s podatki raziskave, ki razkriva, da se v Sloveniji 75 odstotkov zaposlenih upokoji takoj, ko dosežejo pogoje za to, v primerjavi s tujino, kjer je takih manj kot polovica. »Med vsemi državami OECD imamo eno najnižjih stopenj delovne aktivnosti zaposlenih v starosti od 55 do 64 let. Ta znaša le 35 odstotkov in je 20 odstotkov nižja od povprečja. Kar pomeni, da imamo v Sloveniji velik potencial v generaciji starejših od 50 let, ki bo zaradi demografskih sprememb v prihodnje še toliko pomembnejša,« je poudarila.

Pokojninska problematika je poleg tega vse bolj žgoča tudi zaradi dejstva, da v drugem pokojninskem stebru za dodatno pokojnino varčuje le polovica delovno aktivnih. »Tisti, ki varčujejo v drugem pokojninskem stebru in so se že upokojili, imajo povprečno 15 odstotkov višjo pokojnino,« še navaja Dietnerjeva.

Starejši so pripravljeni za podjetje narediti več od mlajše generacije

Eva Boštjančič, vodja katedre za psihologijo dela in organizacije Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani, je spregovorila o stereotipih in resnicah o starejših zaposlenih, njihovih prednostih ter kaj morajo podjetja storiti za razvoj in krepitev njihovih kompetenc ter prilagoditev delovnih mest, da bodo odklenila njihov potencial. Dejala je, da so se pred desetletjem, ko je še delala kot »iskalka kadrov«, pri iskanju osredotočili na kadre v starosti do 40. leta, in priznala, da jih je bilo težko najti, saj še večinoma niso imeli dobro razvitih kompetenc.

Medtem pa so danes pri izbiri kandidata za zaposlitev bolj pomembni osebnostne lastnosti, sposobnosti, spretnosti, izkušnje in vrednote posameznika, dobro poznavanje kandidata oziroma zaposlenega pa omogoča večjo možnost, da se mu omogoči delovno mesto, ki ga bo motiviralo. »Raziskava je pokazala, da mlajši zaposleni dajejo velik poudarek zunanji motivaciji, kamor sodijo položaj v podjetju, delovno mesto, statusni simboli, izobraževanje, starejši pa notranji motivaciji oziroma avtonomiji na delovnem mestu, vrednotam, ki jih ima delodajalec, ter njegovemu vedènju v dobro podjetja. Zato so starejši zaposleni samoiniciativno pripravljeni narediti nekaj več za podjetje, o sebi menijo, da so zanesljivi, izkušeni, bolj zanesljivo vedo, kaj so njihove vrednote, zato so tudi bolj umirjeni, stabilni in lojalni.«

Res je, da je nekoč podjetje večinoma skrbelo za karierni razvoj posameznika, zdaj pa mora biti zaposleni bolj samoiniciativen pri komunikaciji z nadrejenimi o svojih kariernih in izobraževalnih željah. Delodajalec mu mora prisluhniti ter pripraviti primerno delovno okolje in programe, ki mu bodo to omogočili. Starejšim sodelavcem lahko pomagajo s prilagoditvijo nalog njihovim sposobnostim, prerazporeditvijo na primernejše delovno mesto, skrajšanjem delovnega časa ali pa ga postavijo v vlogo mentorja, da mladim sodelavcem prenaša svoje izkušnje in filozofijo podjetja. Za oboje je to zmagovita kombinacija, starejši zaposleni pa nima občutka, da izgublja vrednost za podjetje. Vendar pa je iz raziskav tudi razvidno, da delodajalci zaposlenim, starejšim od 40 let, žal, dajejo manj priložnosti za dodatna izobraževanja. »Še večinoma razširjeno družbeno miselnost, da so starejši 'za odpis', je treba s pozitivno komunikacijo v družbi spremeniti,« je še poudarila Eva Boštjančič.

Dobre prakse pri ohranjanju delovnih mest za starejše

Kako v podjetjih v praksi skrbijo za svoje starejše sodelavce, so na okrogli mizi povedali predstavniki nekaterih slovenskih podjetij.

Irena Kuntarič Hribar, direktorica Javnega štipendijskega, razvojnega, preživninskega in invalidskega sklada RS, je dejala, da je letos zaživel projekt aktivne podpore za prilagajanje delovnih mest starejši populaciji. Poudarek je na tako imenovanem vseživljenjskem učenju oziroma nenehnem usposabljanju in izobraževanju za razvoj kariere, kar zahtevajo nenehne spremembe vsebin delovnih mest. »Podjetja imajo velike potrebe po kadrih, teh pa je malo. Zato je treba izkoristiti potencial starejše delovne sile. Treba si je prizadevati, da ohranimo starejšo delovno silo aktivno,« je sklenila Kuntarič Hribarjeva.

Nina Potisek iz Petrola je dejala, da v njihovem podjetju veliko pozornost namenjajo izobraževanju in usposabljanju, zaposlujejo mlade, iščejo pa tudi starejše z izkušnjami. Ta usmeritev je prinesla dobre rezultate. Dobro deluje tudi vpeljani mentorski sistem, ki je močno okrepil povezanost sodelavcev in (medgeneracijske) odnose v podjetju.

Samo Roš iz Leka je povedal, da starejših ne izključujejo pri ustanavljanju projektnih skupin, v njihove izobraževalne programe se vključujejo tudi starejši od 55 let. »Trudimo se, da jim omogočimo prilagoditev njihovih delovnih nalog skladno z njihovimi sposobnostmi. Da bi zaposleni ostali v dobri psihofizični kondiciji, skrbimo tudi z dobro prehrano na delovnem mestu ter z raznimi rekreativnimi in kulturnimi dejavnostmi.«

Cvetka Stenko, nekdanja vodja računovodstva v Gostinskem podjetju Trojane, je dejala, da tudi po upokojitvi še vedno kot mentorica prostovoljno prenaša svoje znanje na mlajše sodelavce. »S svojimi izkušnjami dobro vplivam na sodelavce v podjetju, meni pa to daje veliko osebno zadovoljstvo.«

PRO
Članki
Članki Varčevanje za pokojnino največji finančni stres za Američane 2

Slabi dve tretjini Američanov obžalujeta, da sta v preteklosti preveč trošili, namesto da bi varčevali za pokojnino.  

PRO
Članki
Članki Davčna olajšava letos, premija na obroke prihodnje leto

Tudi letos lahko pri Pokojninski družbi A premijo individualnega dodatnega pokojninskega zavarovanja plačate na obroke.

PRO
Članki
Članki Recept za nižjo dohodnino 

Le še do konca leta lahko izkoristimo eno redkih davčnih olajšav v Sloveniji, s katero si lahko znižamo dohodnino in poskrbimo za svojo...

PRO
Članki
Članki Znižajte si dohodnino do konca leta z varčevanjem

Le še do konca leta si lahko znižamo dohodnino z vplačilom premije individualnega dodatnega pokojninskega zavarovanja, s katerim...

PRO
Članki
Članki Kaj pa zdaj, ko zmanjkuje zaposlenih?

Kar 75 odstotkov zaposlenih v Sloveniji se upokoji takoj, ko izpolnijo minimalne pogoje za upokojitev, tako ima Slovenija med vsemi...

PRO
Članki
Članki Koliko vas stane kognitivna lenoba?

Zaradi nagnjenosti k statusu quo ne opustimo slabih navad in ne začnemo privzemati dobre.

PRO
Članki
Članki Čredni nagon

Odgovor na vprašanje, zakaj vratarji na svetovnem prvenstvu pri branjenju enajstmetrovk delajo škodo svojim ekipam, je podoben odgovoru...

PRO
Članki
Članki Ali morate znova doplačati dohodnino?

Ali ste v prejšnjih dneh med več kot 124 tisoč Slovenci, ki so prejeli informativni izračun dohodnine in jo bodo morali znova...