FINANCEpro - Povezujemo oglaševalce s poslovno javnostjo. Kaj je to? Pokojninska družba Apro

Partnerstvo v korist zavarovancev.

Koliko vas stane kognitivna lenoba?

Izračunaj si pokojnino z mobilno aplikacijo!

 

Čas branja: 3 min
22.08.2018  13:28  Dopolnjeno: 23.08.2018 09:46
Zaradi nagnjenosti k statusu quo ne opustimo slabih navad in ne začnemo privzemati dobre.
Koliko vas stane kognitivna lenoba?

Zakaj smo to poletje na plaži vsak dan zasedli isto mesto? Odgovor se skriva v vedenjski pristranskosti, ki jo imenujejo nagnjenost k statusu quo oziroma, po domače, odpor proti spremembam. Kot razlaga mag. Žiga Vižintin iz Pokojninske družbe A, d. d., je ta vedenjska pristranskost glavni razlog, zakaj na plaži vsak dan zasedemo isto mesto, zakaj ne opustimo kajenja ali ne začnemo varčevati za pokojnino.

»Že stari pregovor pravi, da je navada železna srajca, in sami pri sebi vemo, kako težko spreminjamo svoje navade. Pomislimo na nedavne počitnice: če ste bili na plaži, ste se verjetno vsak dan ulegli na isto mesto. Tudi sam sem se. Prvi ali drugi dan na plaži še malo gledamo naokoli in iščemo najboljše mesto, in ko najdemo čim boljši približek, v naslednjih dneh nič več ne gledamo naokoli, ampak samo gremo na 'naše mesto', ki si ga kar malo prisvojimo. Spomnite se na občutke, če je kateri dan kdo zasedel vaše mesto, bili ste kar jezni, češ kaj se pa gre. Ima pa naš odpor proti spremembam tudi resnejše posledice kot le naše vedenje na plaži, namreč kot vse vedenjske pristranskosti je tudi odpor proti spremembam zakoreninjen globoko v nas in je posledica naše omejene sposobnosti razmišljanja oziroma energije za razmišljanje.« V nedavni študiji so odkrili, da povprečen odrasli v enem dnevu sprejme kar 35 tisoč odločitev, ki so v razponu od tega, ali bomo pili zjutraj kavo z mlekom ali s smetano, do tega, ali bomo v službi sprejeli kakšno zelo odgovorno odločitev z dolgoročnimi posledicami. Nekatere odločitve so tako avtomatične, da se jih skoraj ne zavedamo. Raziskovalci ameriške Univerze Cornell so odkrili, da povprečen odrasli dnevno le glede hrane sprejme več kot 200 odločitev.

Lenoba kot obrambni mehanizem

Zaradi takšnega števila odločitev, razlaga Vižintin, »poskušamo preživeti svoje dneve tako, da čim manj razmišljamo oziroma da sprejemamo čim manj odločitev. Temu vedenjski ekonomisti pravimo kognitivna lenoba, ki nam v resnici pomaga pri vsakodnevnem življenju, saj naši možgani tako varčujejo s svojo energijo. Zato smo na plaži vsak dan zasedli isto mesto, ker smo imeli v mislih ta dan že toliko drugih odločitev, da nismo imeli več kognitivne energije iskati nov prostor in smo preprosto zasedli že znanega. Navade in rutina nas pomirjajo, saj na drugi strani spremembe zahtevajo od nas veliko kognitivne energije, zato se jim izogibamo.«

Ima pa kognitivna lenoba tudi resne negativne posledice, saj zaradi nje ne opustimo slabih navad in ne začnemo privzemati dobre. »Kolikokrat smo si že rekli, da bomo začeli naslednji mesec redno telovaditi ali nehali jesti nezdravo hrano. Na žalost je uspešnost naših zaobljub večinoma zelo slaba. Tudi na našem področju varčevanja za pokojnino številne študije doma in v tujini razkrivajo, da večina zaposlenih meni, da bi bilo ob vse nižjih javnih pokojninah dobro samostojno varčevati za pokojnino in si s tem izboljšati svojo finančno varnost v prihodnje, vendar večina teh svojih namer ne uresniči,« dodaja Vižintin. James Choi z ameriške Univerze Yale je v obširni študiji med ameriškimi zaposlenimi ugotovil, da so skoraj vsi zaposleni, ki so se udeležili izobraževalnih seminarjev o varčevanju za pokojnino, zatrdili, da bodo v ta namen kmalu začeli varčevati, a se je nato v naslednjih treh mesecih dejansko odločil za varčevanje le eden od sedmih udeležencev.

Kaj lahko storimo, da opustimo slabe navade?

Pravo vprašanje ni, kaj lahko storimo, ampak kdaj lahko to storimo. Namreč raziskovalci z Univerze v Pensilvaniji so v nedavni raziskavi odkrili, da ljudje svoje navade najlaže spremenimo oziroma smo za to najbolj motivirani ob časovnih prelomnicah, ki razmejujejo določena obdobja in simbolizirajo začetek novega in konec starega. Začetek novega meseca, začetek letnih časov ali začetek šolskega leta so le nekatere izmed časovnih prelomnic, ki pri ljudeh ustvarijo tako imenovani učinek novega začetka, ob katerem smo bolj motivirani za spremembe. Zato se tudi frekvenca iskanj s spletnim brskalnikom Google po pojmih, ki se navezujejo na hujšanje in rekreacijo, močno poviša ob pomembnih časovnih prelomnicah, prav tako poskoči število obiskov v telovadnicah in fitnesih. Najmočnejša časovna prelomnica za nove začetke v zahodni kulturi je novo leto, iz česar izvirajo tudi vsem dobro znane novoletne zaobljube. Številni se zaobljubijo, da bodo v novem letu začeli na novo in začeli hujšati, se zdravo prehranjevati in podobno.

Vižintin dodaja, da »poleg novega leta obstajajo še druge časovne prelomnice – od prvega dneva v tednu, prvega dneva pomladi, začetka počitnic ali novega šolskega leta, ki se začenja prav zdaj. Za različne aktivnosti so primerne različne časovne prelomnice in zelo pomembno je, kako so nam predstavljene. Povsem drugače se sliši, da bom začel z novim šolskim letom vsak drugi dan redno teči, kot pa, da bom od 3. septembra (kar je isti dan) začel redno teči.« Ob časovnih prelomnicah nam sovpadanje pozitivnih čustev pomaga pri premagovanju naše pasivnosti in ob takem trenutku bomo lažje naredili korak naprej.

PRO
Članki
Članki Čredni nagon

Odgovor na vprašanje, zakaj vratarji na svetovnem prvenstvu pri branjenju enajstmetrovk delajo škodo svojim ekipam, je podoben odgovoru...

PRO
Članki
Članki Ali morate znova doplačati dohodnino?

Ali ste v prejšnjih dneh med več kot 124 tisoč Slovenci, ki so prejeli informativni izračun dohodnine in jo bodo morali znova...

PRO
Članki
Članki Samozaposleni, obsojeni na minimalno pokojnino in rob revščine

Kazalnik tveganja za revščino je dvakrat višji pri upokojencih, ki so bili samozaposleni, kot pri upokojencih, ki so bili redno...

PRO
Članki
Članki Zdravstvene težave preprečujejo starejšim nizko pokojnino nadomestiti z delom po upokojitvi

Veliko zaposlenih pravi, da bodo namesto varčevanja za dodatno pokojnino ostali delovno aktivni še po svoji upokojitvi; žal pa raziskave...

PRO
Članki
Članki Zakaj naši prvaki v košarki (še) ne cenijo svoje nagrade

Pogled vedenjske ekonomije na to, zakaj naši prvaki v košarki niso izkazali posebnega navdušenja nad nagrado, ki so jo prejeli od...

PRO
Članki
Članki Lahko Slovenija postane Kanada, pokojnine pa enake zadnji plači?

Nadpovprečno visoke javne pokojnine so sicer dobro izhodišče, žal pa se bodo v prihodnje izdatki za pokojnine med vsemi članicami EU...

PRO
Članki
Članki Kako iz drugega stebra dobiti vrnjenih od 27 do 50 odstotkov vplačanih premij?

Takšne davčne olajšave vam ne ponuja nobena druga oblika varčevanja. 

PRO
Članki
Članki Seznam novoletnih želja: pokojnina višja od 59 odstotkov povprečne neto plače

Novo leto prinaša  poleg zaostrenih pogojev za javne pokojnine tudi idealno priložnost za začetek varčevanja v drugem pokojninskem...