FINANCEpro - Povezujemo oglaševalce s poslovno javnostjo. Kaj je to? Pokojninska družba Apro

Partnerstvo v korist zavarovancev.

Čredni nagon

Izračunaj si pokojnino z mobilno aplikacijo!

 

Čas branja: 3 min
05.07.2018  00:51
Odgovor na vprašanje, zakaj vratarji na svetovnem prvenstvu pri branjenju enajstmetrovk delajo škodo svojim ekipam, je podoben odgovoru na vprašanje, zakaj je veliko ljudi začelo vlagati v kriptovalute tik pred veliko korekcijo tečajev.
Čredni nagon

Skupina izraelskih psihologov pod vodstvom profesorja Michaela Bar-Elija je pred nedavnim opravila podrobno analizo vedenja nogometnih vratarjev pri enajstmetrovkah in ugotovila zanimivo anomalijo, ki so jo morda gledalci trenutnega prvenstva opazili tudi sami. V analizi so upoštevali 286 enajstmetrovk in v 29 odstotkih primerov so bili streli izvedeni po sredini gola. Na drugi strani so v analiziranih strelih vratarji samo v šestih odstotkih primerov ostali na sredini, preostalih 94 odstotkov je skočilo ali v levo ali desno stran gola. Po navedeni statistiki skoraj 300 enajstmetrovk je bila verjetnost, da vratar ubrani strel, če ostane na sredini, približno ena proti tri, če se je odločil za skok v levo ali desno, pa le ena proti sedem.

Zakaj se vratarji , kljub temu da gre za vrhunske profesionalce, ki igrajo v najboljših klubih in reprezentancah, ki so gotovo tudi same naredile podobne ali še bolj podrobne analize strelov enajstmetrovk, niso odločali na podlagi statistik in ostali na mestu ter s tem povečali možnosti, da ubranijo strel in tako v nekaterih primerih celo pribojujejo zmago svoji ekipi?

Prizadevnost namesto dejanske uspešnosti

Profesor Bar-Eli razlaga vedenje vratarjev z različnostjo interesov vratarjev in njihove ekipe. Vratarji seveda želijo ubraniti strel, ampak sočasno ne želijo izpasti neumno, in ker večina ve, da se njihovi kolegi vratarji večinoma odločajo za skok v eno ali drugo stran, se tako ravnajo tudi sami kljub statistiki, ki govori prav nasprotno, da je bolje, če ostanejo na mestu. S tem, da bi ostali na mestu, bi ravnali drugače kot večina preostalih vratarjev – in s tem v njihovih očeh tvegajo več, če jim ne uspe obraniti strela. Dodatno bi jim vsi očitali, da niso naredili ničesar oziroma se sploh niso potrudili obraniti gola. Zato, ugotavlja profesor Bar-Eli, se večina vratarjev odloči slediti čredi in skoči v eno smer kljub statistiki.

Ugotovitvam študije profesorja Bar-Elija pritrjuje tudi Žiga Vižintin iz Pokojninske družbe A, ki se v Sloveniji ukvarja s proučevanjem vedenjskih pristranskosti ljudi in je pred nedavnim za Finance komentiral, zakaj slovenski prvaki v košarki niso posebej cenili nagrade, ki so jo dobili ob osvojitvi evropskega prvenstva.

»Vratarji v omenjeni študiji izkazujejo tipično vedenje, ki ga opisujemo kot čredni nagon. To poenostavljeno pomeni, da ljudje v skupinah ne razmišljajo več po svoje, ampak opazujejo druge in začenjajo posnemati njihovo vedenje brez lastnega razmisleka. Čredni nagon naj bi se pri ljudeh razvil med evolucijo, saj naj bi v času oziroma situaciji, ko sami ne vemo, kako ravnati, posnemanje drugih, ki morda vedo, povečalo našo splošno možnost za preživetje. Tako kot vse druge vedenjske pristranskosti ljudi se je tudi čredni nagon razvil kot orodje, ki je z evolucijskega vidika povečevalo možnosti za preživetje, kar pa še ne pomeni, da je ravnanje oziroma upoštevanje vedenjskih pristranskosti dobro za nas v večini primerov sodobnega življenja, kar lepo razkriva primer vedenja vratarjev, ki očitno ravnajo neracionalno v škodo svojih ekip.«

Resne posledice črednega nagona pri upravljanju denarja

Če odmislimo trenutno nogometno evforijo, ima lahko čredni nagon še resnejše posledice na življenja posameznikov in celo na celotno gospodarstvo. Vižintin dodaja: »Čredni nagon je glavni krivec v ozadju tako imenovanih borznih balonov oziroma drugih oblik špekulativnih balonov, kot smo jim bili lahko priča ob zadnjem navalu na kriptovalute, ki se je za večino, ki so vstopili pozno, končala glede na trenutne vrednosti zelo slabo in večina je izgubila kar dobršen del svojih prihrankov. Podobno je bilo ob drugih znanih borznih balonih od pikakomovskega balona z delnicami internetnih podjetji do tečajev balkanskih delnic pred zadnjo finančno krizo. Večina vlagateljev ni sprejela odločitve o vlaganju v kriptovalute ali balkanske delnice na podlagi lastnega premisleka oziroma analiz, ampak je preprosto sledila ravnanju drugih. Pri tem nastopi dodatna vedenjska pristranskost tako imenovanega skupinskega pritiska, saj večina ljudi po naravi noče odstopati od drugih in se pridruži prevladujočemu mnenju oziroma tudi če misli drugače, tega ne izrazi javno. Tako po nekaj časa ostanejo glasni samo še zagovorniki določene smeri in drugi jim sledijo, kar je nevarno oziroma, če poenostavim citat znanega škotskega pesnika Charlesa Mackaya, ljudje večinoma mislijo in skupaj ponorijo v čredah, medtem ko se spametujejo le počasi in drug za drugim. Lahko pa pristranskost skupinskega pritiska izkoristimo tudi pozitivno, saj so zadnje študije odkrile, da naj bi javna objava naših pozitivnih namer ali zaobljub, da bomo recimo začeli teči enkrat na teden ali začeli varčevati za pokojnino, dodatno skrbela, da se jih bomo držali. Pred drugimi se hočemo namreč prikazati v pozitivni luči in to je razlog, da od zaobljube, ki smo jo naredili pred skupino ljudi, težje odstopimo, saj bomo s tem izgubili ugled v njihovih očeh. Zato so javne zaveze dobro orodje za pomoč pri uresničevanju ciljev. Obstajajo posebne spletne strani, na primer Stickk.com, kjer lahko javno objavimo svoje cilje in zaveze, nato pa nas pri tem spremlja in spodbuja spletna skupnost. Več ljudi ve za našo zavezo, teže jo bomo opustili.«

PRO
Članki
Članki Znižajte si dohodnino do konca leta z varčevanjem

Le še do konca leta si lahko znižamo dohodnino z vplačilom premije individualnega dodatnega pokojninskega zavarovanja, s katerim...

PRO
Članki
Članki Bo pokojninsko problematiko reševala generacija 50+?

Med vsemi državami OECD ima Slovenija eno najnižjih stopenj delovne aktivnosti zaposlenih v starosti od 55 do 64 let. Ta znaša le 35...

PRO
Članki
Članki Kaj pa zdaj, ko zmanjkuje zaposlenih?

Kar 75 odstotkov zaposlenih v Sloveniji se upokoji takoj, ko izpolnijo minimalne pogoje za upokojitev, tako ima Slovenija med vsemi...

PRO
Članki
Članki Koliko vas stane kognitivna lenoba?

Zaradi nagnjenosti k statusu quo ne opustimo slabih navad in ne začnemo privzemati dobre.

PRO
Članki
Članki Ali morate znova doplačati dohodnino?

Ali ste v prejšnjih dneh med več kot 124 tisoč Slovenci, ki so prejeli informativni izračun dohodnine in jo bodo morali znova...

PRO
Članki
Članki Samozaposleni, obsojeni na minimalno pokojnino in rob revščine

Kazalnik tveganja za revščino je dvakrat višji pri upokojencih, ki so bili samozaposleni, kot pri upokojencih, ki so bili redno...

PRO
Članki
Članki Zdravstvene težave preprečujejo starejšim nizko pokojnino nadomestiti z delom po upokojitvi

Veliko zaposlenih pravi, da bodo namesto varčevanja za dodatno pokojnino ostali delovno aktivni še po svoji upokojitvi; žal pa raziskave...

PRO
Članki
Članki Zakaj naši prvaki v košarki (še) ne cenijo svoje nagrade

Pogled vedenjske ekonomije na to, zakaj naši prvaki v košarki niso izkazali posebnega navdušenja nad nagrado, ki so jo prejeli od...