FINANCEpro - Povezujemo oglaševalce s poslovno javnostjo. Kaj je to? Pokojninska družba Apro

Partnerstvo v korist zavarovancev.

Zdravstvene težave preprečujejo starejšim nizko pokojnino nadomestiti z delom po upokojitvi

Izračunaj si pokojnino z mobilno aplikacijo!

 

Čas branja: 3 min
24.04.2018  08:58  Dopolnjeno: 24.04.2018 14:08
Veliko zaposlenih pravi, da bodo namesto varčevanja za dodatno pokojnino ostali delovno aktivni še po svoji upokojitvi; žal pa raziskave kažejo, da bo polovici to preprečilo slabo zdravje
Zdravstvene težave preprečujejo starejšim nizko pokojnino nadomestiti z delom po upokojitvi
Foto: Aleš Beno

Pokojninska problematika, povezana s staranjem prebivalstva Slovenije, postaja vse resnejša, kar potrjujejo tudi skrb zbujajoče napovedi. Okoli leta 2036 bo na enega slovenskega upokojenca le še en zaposleni, do leta 2060 bo delovno aktivna le še polovica prebivalcev Slovenije. S staranjem prebivalstva bodo javni izdatki za pokojnine, zdravstvo in dolgotrajno oskrbo do leta 2050 presegli četrtino BDP. Ta gibanja povzročajo čedalje večje pritiske na javnopokojninsko blagajno. Rešitvi sta zdaj že dobro znani: dodatno varčevanje za pokojnino ali podaljšanje delovno aktivnega obdobja.

Velik del današnjih zaposlenih pravi, da bo namesto varčevanja za dodatno pokojnino, s katero bi lahko nadomestili čedalje nižje javne pokojnine, raje odložila svojo upokojitev in delala dlje časa oziroma ostala delovno aktivna še po svoji upokojitvi.

Resda vsaka pokojninska reforma zaostruje pogoje za pridobitev sicer vse nižje javne pokojnine, ob tem številni zaposleni že računajo, da bodo preprosto delali čedalje dlje oziroma ostali delovno aktivni tudi v pokoju. Kljub njihovim nameram pa za veliko število zdaj zaposlenih zaradi več dejavnikov ta plan B ne bo uresničljiv.

ZDA med željami in realnostjo

Po zadnji raziskavi ameriškega inštituta EBRI kar 79 odstotkov zaposlenih Američanov namerava svoje nizke prihodke v pokoju nadomestiti z dodatnim delom. V ZDA je skoraj 20 odstotkov prebivalcev, starih več kot 65 let, še vedno delovno aktivnih za polni oziroma skrajšani delovni čas, kar je največ po letu 1962, ko je moralo zaradi velike recesije veliko starostnikov ostati delovno aktivnih zaradi golega preživetja.

Kljub željam posameznikov, da bi delali dlje, pa njihovi cilji na žalost zaradi zdravstvenih in drugih razlogov ne bodo dosegljivi. Po nedavni raziskavi centra za pokojninske študije bostonske univerze ta cilj za skoraj polovico upokojencev ni bil dosegljiv, saj so se morali predčasno upokojiti oziroma ne morejo delati tako dolgo, kot so nameravali. Kar 41 odstotkov zaposlenih, ki so bili pri 58 letih še delovno aktivni, se je moralo zaradi zdravstvenih ali drugih razlogov upokojiti pred svojimi načrti.

Po drugi raziskavi je 61 odstotkov upokojenih Američanov priznalo, da so se morali upokojiti prej, kot so načrtovali. V raziskavi mednarodne finančne skupine Aegon, ki je zajela več kot 16 tisoč posameznikov iz 15 držav od ZDA, Kanade do Japonske in Indije, pa je 39 odstotkov današnjih upokojencev priznalo, da so se morali upokojiti, preden so načrtovali.

Trije razlogi, ki onemogočajo podaljševanje delovne dobe

V zadnji raziskavi je poudarjeno, da so glavni razlog, ki zaposlenim onemogoča podaljševanje delovno aktivnega obdobja, zdravstvene težave. Tudi poročilo slovenskega statističnega urada pritrjuje tej tezi, saj ima po statističnih podatkih več kot polovica zaposlenih v Sloveniji med 55. in 64. letom vsaj eno zdravstveno težavo. Stvar ni obrobna, saj vsaka pokojninska reforma samodejno predvideva, da bodo zaposleni preprosto delali vse dlje in se upokojevali čedalje starejši. Zaposlenim podaljševanje delovno aktivnega obdobja preprečuje tudi vse pogostejša izguba zaposlitve (starejši zaposleni težje najdejo novo zaposlitev), kot tretji razlog pa so v raziskavi navedene spremenjene družinske razmere – še posebno ob upokojitvi življenjskega partnerja.

Dodatno je raziskava razkrila, da so tisti zaposleni, ki so v delovni dobi zamenjali več delodajalcev, v povprečju pogosteje podaljšali svoje delovno aktivno obdobje in odložili upokojitev kot tisti, ki so bili celotno delovno dobo zaposleni pri enem delodajalcu.

Kamen na kamen palača

Za večino zaposlenih bo tako kljub nameram, da bi upad javnih pokojnin nadomestili z daljšim delom, bolj realen scenarij, da ga nadomestijo z namenskim varčevanjem za svojo starost. Čim prej začnejo, tem večje prihranke si bodo lahko ustvarili skozi svojo delovno dobo in tem večjo dodatno pokojninsko rento bodo lahko prejemali.

V večini zahodnih držav zaposleni začnejo namensko varčevati za pokojnino v zasebnih pokojninskih skladih na svoj prvi delovni dan in tako si do upokojitve naberejo zadostne prihranke – v Veliki Britaniji prejema nekdanji zaposleni s povprečnimi prihodki ob upokojitvi višjo dodatno pokojnino, kot pa znaša njegova javna pokojnina.

Kot dodaja Karmen Dietner, predsednica uprave Pokojninske družbe A, d. d.: »V Sloveniji poznamo drugi pokojninski steber šele 17 let, kar je v primerjavi z drugimi razvitimi državami malo, saj nekatere poznajo zasebne pokojninske sklade že desetletja oziroma nekatere celo stoletja. Kljub temu se dodatno pokojninsko varčevanje pri nas v tem času razvija stabilno in danes za dodatno pokojnino varčuje že polovica zaposlenih. Prav tako stabilno naraščajo sredstva v upravljanju, predvsem pa je pozitivno, da narašča število prejemnikov pokojninskih rent, kar je tudi glavni namen vsega. Ker je vsako izgubljeno leto varčevanja pozneje zelo težko nadomestiti, je zelo pomembno, da se tudi pri nas okrepi zavedanje o tem in da so na to pozorni že mladi, ko vstopajo na trg dela.«

Več informacij o možnostih varčevanja za pokojnino v Sloveniji in izkoristku davčne olajšave najdete tukaj.

PRO
Članki
Članki Koliko vas stane kognitivna lenoba?

Zaradi nagnjenosti k statusu quo ne opustimo slabih navad in ne začnemo privzemati dobre.

PRO
Članki
Članki Čredni nagon

Odgovor na vprašanje, zakaj vratarji na svetovnem prvenstvu pri branjenju enajstmetrovk delajo škodo svojim ekipam, je podoben odgovoru...

PRO
Članki
Članki Ali morate znova doplačati dohodnino?

Ali ste v prejšnjih dneh med več kot 124 tisoč Slovenci, ki so prejeli informativni izračun dohodnine in jo bodo morali znova...

PRO
Članki
Članki Samozaposleni, obsojeni na minimalno pokojnino in rob revščine

Kazalnik tveganja za revščino je dvakrat višji pri upokojencih, ki so bili samozaposleni, kot pri upokojencih, ki so bili redno...

PRO
Članki
Članki Zakaj naši prvaki v košarki (še) ne cenijo svoje nagrade

Pogled vedenjske ekonomije na to, zakaj naši prvaki v košarki niso izkazali posebnega navdušenja nad nagrado, ki so jo prejeli od...

PRO
Članki
Članki Lahko Slovenija postane Kanada, pokojnine pa enake zadnji plači?

Nadpovprečno visoke javne pokojnine so sicer dobro izhodišče, žal pa se bodo v prihodnje izdatki za pokojnine med vsemi članicami EU...

PRO
Članki
Članki Kako iz drugega stebra dobiti vrnjenih od 27 do 50 odstotkov vplačanih premij?

Takšne davčne olajšave vam ne ponuja nobena druga oblika varčevanja. 

PRO
Članki
Članki Seznam novoletnih želja: pokojnina višja od 59 odstotkov povprečne neto plače

Novo leto prinaša  poleg zaostrenih pogojev za javne pokojnine tudi idealno priložnost za začetek varčevanja v drugem pokojninskem...