FINANCEpro - Povezujemo oglaševalce s poslovno javnostjo. Kaj je to? Pokojninska družba Apro

Partnerstvo v korist zavarovancev.

Zakaj naši prvaki v košarki (še) ne cenijo svoje nagrade

Izračunaj si pokojnino z mobilno aplikacijo!

 

Čas branja: 3 min
13.04.2018  17:00
Pogled vedenjske ekonomije na to, zakaj naši prvaki v košarki niso izkazali posebnega navdušenja nad nagrado, ki so jo prejeli od države.
Zakaj naši prvaki v košarki (še) ne cenijo svoje nagrade
Foto: FIBA.basketball

Ob nedavni javni razpravi glede primernosti nagrade – enkratne denarne nagrade in zagotovljene maksimalne javne pokojnine, ki so jo prejeli naši košarkarji za osvojitev zlate kolajne na evropskem prvenstvu – in njihovega odziva, lahko osvetlimo razpravo še s pogledom vedenjske ekonomije. Ta združuje psihologijo in ekonomijo ter proučuje vedenje posameznikov na različnih področjih ekonomije in financ. Vedenjska ekonomija se je razvila kot odgovor na klasično ekonomsko teorijo, ki nikoli ni znala razložiti, zakaj se posamezniki ne odločajo vedno ekonomsko racionalno. V zadnjih letih pridobiva veljavo in priljubljenost, med drugim je aktualni Nobelov nagrajenec za ekonomijo Richard Thaler prejel nagrado prav zaradi raziskav na področju vedenja posameznikov, saj je dokazal, da se ljudje večino časa vedemo ekonomsko neracionalno in da so naše odločitve odvisne od številnih subjektivnih dejavnikov oziroma tako imenovanih vedenjskih pristranskosti.

Košarkaši bodo prejemali maksimalno javno pokojnino: letos je ta 1.800 evrov bruto

Te vedenjske pristranskosti so se jasno izrazile tudi v odzivih naših košarkarjev in dela javnosti, ki so bili večinoma negativni v zvezi z nagrado, ki jo je podelila država. Ta je obsegala glede na veljavno zakonodajo enkratno nagrado v višini 17.080 evrov in še dodatnih 50 tisoč evrov. Večina javnih odzivov se je nanašala na višino enkratne nagrade, ki naj bi bila prenizka glede na doseženi uspeh, spregledalo pa se je drugi del nagrade, torej Bloudkovo priznanje za vrhunski športni dosežek. Zaradi tega priznanja bodo na podlagi zakona o dodatku k pokojnini za delo in izjemne dosežke na področju športa vsi prejemniki upravičeni do maksimalne javne pokojnine oziroma bolj točno, do razlike med njihovo dejansko pokojnino in najvišjo pokojnino za 40 let pokojninske dobe. Ta znaša letos skoraj 1.800 evrov bruto, kar poenostavljeno pomeni, da bodo košarkarji ob svoji upokojitvi v realnosti prejemali maksimalno javno pokojnino. Morajo pa se upokojiti, kar pomeni, da morajo izpolniti pogoje za starostno pokojnino, ki so po veljavni zakonodaji za moške 60 let starosti in 40 let pokojninske dobe brez dokupa oziroma 65 let starosti in najmanj 15 let zavarovalne dobe, tako kot velja za vse druge zaposlene v Sloveniji.

Težava pri dojemanju te nagrade nastopi zaradi vedenjske pristranskosti kratkovidnosti oziroma nagnjenosti k sedanjosti (angl. Myopia), ki predstavlja tendenco ljudi, da osredotočamo svoje misli le na trenutno stanje, in našo nezmožnost osredotočanja misli na oddaljeno prihodnost. Ta pristranskost je zelo pogosta pri dolgoročnih varčevanjih, kot je varčevanje za pokojnino ali druge oddaljene cilje. Dodatno otežuje našo percepcijo oddaljenih nagrad še dejstvo, da so nagrade, kot je v tem primeru pokojnina, zelo neotipljive in pri nas ne sprožijo nobenih posebnih čustev. Večina bi bila bolj navdušena nad tem, da bi danes dobila za nagrado športni avtomobil, kot da bo čez 30 let dobili maksimalno pokojnino, čeprav bi bila za primer druga nagrada finančno nekajkrat bolj vredna.

Kaj je več: 100 evrov danes ali 150 evrov čez en mesec?

Prav tako so vedenjski ekonomisti odkrili, da so posameznikih v primerih medčasovne izbire (nagrada danes ali jutri) pozitivno nagnjeni k sedanjosti in izplačilom v sedanjosti, prihodnja izplačila pa diskontirajo in za njih pomenijo nižjo vrednost. Povedano drugače, bliže v času, kot nam je nagrada ali prihodek, večjo relativno vrednost jima bomo pripisovali. Dobiti danes 100 evrov ima za nas večjo psihološko vrednost kot čez mesec dni 150 evrov. Pristranskost lahko ponazorimo ob primeru kadilca, ki si že dolgo ni prižgal cigarete in možnosti prižiga cigarete v naslednjih šestih urah pripisuje zelo visoko psihološko vrednost, medtem ko prižig cigarete čez pol leta zanj takšne vrednosti nima, pa četudi bi lahko takrat pokadil celo škatlico. Podobno je z nagrado maksimalne pokojnine za naše košarkarje, katere vrednost se zaradi velike časovne oddaljenosti zmanjša. Še več, raziskave so odkrile, da ljudje na sebe v prihodnosti gledamo kot na tujca. Tako mladi dojemajo svojo starost kot tako oddaljeno, da občutijo, kot da jo bo živela neka druga oseba in tako danes občutijo, da bo njihovo pokojnino prejemal tujec, kar seveda ne sproža pozitivnih čustev.

Tudi nagrado v obliki najvišje pokojnine bodo košarkarji dojeli povsem drugače, ko se bodo upokojili. Zagotovo jih bo takrat večina hvaležna za danes izkazano nagrado. Posebej še, če upoštevamo slabo finančno statistiko profesionalnih športnikov, saj po oceni ameriške revije Sports Illustrated kar 80 odstotkov profesionalnih igralcev ameriške nogometne lige NFL bankrotira v treh letih po koncu svoje aktivne kariere. Podobne statistike zasledimo v britanski premier ligi, kjer dva od petih profesionalnih igralcev nogometa končata v bankrotu v petih letih po upokojitvi. Zaradi navedenega so številne profesionalne športne lige, na primer ameriška NBA ali NFL, že pred leti uvedle obvezne zasebne pokojninske načrte za svoje igralce, v katere morajo skupaj s klubi vplačevati prispevke v času svoje aktivne kariere in na podlagi katerih imajo po koncu kariere zagotovljene osnovne dohodke.

Kot vse drugo je tudi dojemanje oziroma cenjenje nagrad relativno ne le glede na njihovo višino, ampak tudi čas koriščenja, oprijemljivost in še kaj drugega. Relativnost je najbolje pojasnil že Einstein s svojim znanim citatom: »Ko moški sedi dve uri s prijetno žensko, se mu zdi, kot bi bili dve minuti. Ko dve minuti sedi na vroči peči, se zdita dolgi kot dve uri. To je relativnost.«

Žiga Vižintin, Svetovalec uprave Pokojninske družbe A.
PRO
Članki
Članki Varčevanje za pokojnino največji finančni stres za Američane 2

Slabi dve tretjini Američanov obžalujeta, da sta v preteklosti preveč trošili, namesto da bi varčevali za pokojnino.  

PRO
Članki
Članki Davčna olajšava letos, premija na obroke prihodnje leto

Tudi letos lahko pri Pokojninski družbi A premijo individualnega dodatnega pokojninskega zavarovanja plačate na obroke.

PRO
Članki
Članki Recept za nižjo dohodnino 

Le še do konca leta lahko izkoristimo eno redkih davčnih olajšav v Sloveniji, s katero si lahko znižamo dohodnino in poskrbimo za svojo...

PRO
Članki
Članki Znižajte si dohodnino do konca leta z varčevanjem

Le še do konca leta si lahko znižamo dohodnino z vplačilom premije individualnega dodatnega pokojninskega zavarovanja, s katerim...

PRO
Članki
Članki Bo pokojninsko problematiko reševala generacija 50+?

Med vsemi državami OECD ima Slovenija eno najnižjih stopenj delovne aktivnosti zaposlenih v starosti od 55 do 64 let. Ta znaša le 35...

PRO
Članki
Članki Kaj pa zdaj, ko zmanjkuje zaposlenih?

Kar 75 odstotkov zaposlenih v Sloveniji se upokoji takoj, ko izpolnijo minimalne pogoje za upokojitev, tako ima Slovenija med vsemi...

PRO
Članki
Članki Koliko vas stane kognitivna lenoba?

Zaradi nagnjenosti k statusu quo ne opustimo slabih navad in ne začnemo privzemati dobre.

PRO
Članki
Članki Čredni nagon

Odgovor na vprašanje, zakaj vratarji na svetovnem prvenstvu pri branjenju enajstmetrovk delajo škodo svojim ekipam, je podoben odgovoru...