FINANCEpro - Povezujemo oglaševalce s poslovno javnostjo. Kaj je to? Pokojninska družba Apro

Partnerstvo v korist zavarovancev.

Lahko Slovenija postane Kanada, pokojnine pa enake zadnji plači?

Izračunaj si pokojnino z mobilno aplikacijo!

 

Čas branja: 3 min
19.03.2018  13:46
Nadpovprečno visoke javne pokojnine so sicer dobro izhodišče, žal pa se bodo v prihodnje izdatki za pokojnine med vsemi članicami EU najbolj povečali ravno v Sloveniji.
Lahko Slovenija postane Kanada, pokojnine pa enake zadnji plači?
Foto: alexis84

Razvoj pokojninskih sistemov je v zadnjih desetletjih začel teči v nekaterih državah zelo različno in razvitejše države so že pred desetletji začele zaradi naraščajočih demografskih izzivov, ki jih pomenita vse več upokojencev in stagnirajoče število delovno aktivnega prebivalstva, razvijati tako imenovane druge in tretje pokojninske stebre.

V 20 letih na enega upokojenca le še en zaposleni

Ti pomenijo alternativo oziroma dopolnitev prvega javnega pokojninskega stebra, v katerega na podlagi medgeneracijske pogodbe zaposleni in delodajalci tekoče plačujejo prispevke, ki se isti mesec izplačajo upokojencem za njihove pokojnine. Pri tem je skrb zbujajoče, da se bo razmerje med zaposlenimi in upokojenci še slabšalo, prelomno točko nesorazmerja pa naj bi Slovenija dosegla okoli leta 2036, ko bo na enega upokojenca le še en zaposleni. Podatki Umarja kažejo, da se bo delež prebivalcev Slovenije, starih med 20 in 64 let, z zdajšnjih več kot 60 odstotkov do leta 2060 zmanjšal na približno 50 odstotkov. Posledično napovedi opozarjajo na izrazito povečanje javnih izdatkov za sisteme socialne zaščite zaradi staranja. Medtem ko danes javni izdatki za pokojnine, zdravstvo in dolgotrajno oskrbo znašajo slabih 19 odstotkov BDP, bodo do leta 2050 presegli četrtino BDP. Skrbi zbuja tudi napoved, da se bodo izdatki za pokojnine med vsemi članicami EU najbolj povečali ravno v Sloveniji.

Nujna sta torej drugi in tretji pokojninski steber, ki temeljita na sistemu kapitalskega kritja, kar pomeni, da ima vsak član svoj varčevalni račun, na katerega si plačuje mesečna vplačila, ki se mu obrestujejo vse do upokojitve, ko na podlagi teh prihrankov začne prejemati dodatno pokojnino. Drugemu pokojninskemu stebru je uspelo v državah z dolgo tradicijo dodatnega varčevanja uspešno nadomestiti upad javnih pokojnin, kar je lepo razvidno iz spodnjega grafa, na katerem so prikazane neto nadomestitvene stopnje javnih in dodatnih pokojnin za izbrane države za zaposlenega s povprečnimi prihodki. Za primer: Velika Britanija in ZDA imajo že več kot stoletno zgodovino zasebnih pokojninskih skladov, saj so bili prvi zasebni pokojninski skladi v Britaniji ustanovljeni že konec 17. stoletja.

Graf: Neto nadomestitvene stopnje javnih in dodatnih pokojnin (zaposleni s povprečnimi prihodki)



Vir: OECD (2017) Pensions at a Glance 2017

V Kanadi prejema zaposleni s povprečnimi prihodki ob upokojitvi javno pokojnino v višini 53 odstotkov svoje neto plače pred upokojitvijo, iz dodatne pokojnine pa še 45 odstotkov svoje plače, kar pomeni skupne prihodke v višini 98 odstotkov njegove plače. To pomeni, da znašajo njegovi skupni prihodki ob upokojitvi skoraj toliko kot plača pred upokojitvijo.

Podobno je v ZDA in na Irskem, kjer zaposleni ob upokojitvi prejemajo dodatno pokojnino skoraj v višini javne pokojnine, v Veliki Britaniji pa prejemajo celo višjo dodatno kot javno pokojnino. Iz grafa je razvidno tudi, da imamo v Sloveniji kljub nadpovprečno visokim javnim pokojninam zaradi nerazvitosti drugega pokojninskega stebra skupno najnižje stopnje nadomestitve, ki ne dosegajo meje za dostojne prihodke ob upokojitvi (ta naj bi znašala vsaj 70 odstotkov naše plače pred upokojitvijo).

Zakaj na grafu ni Slovenije?

Razlog, zakaj na grafu za Slovenijo ni prikazanih nadomestitev drugega pokojninskega stebra, je, da je sistem dodatnega varčevanja pri nas še razmeroma mlad (obstaja od leta 2001) in zato se danes iz dodatnega pokojninskega zavarovanja izplačuje dodatna pokojnina le približno 20 tisoč upokojencem, kar še ni dovolj, da bi imelo to statistični vpliv na stopnje nadomestitev.

Bodo pa te z leti postale vse višje, saj se v zadnjih letih v Sloveniji občutno povečuje število upokojencev, ki prejemajo poleg javne pokojnine tudi dodatno. Prav tako bo zaradi daljšega obdobja varčevanja naraščala višina privarčevanih sredstev in s tem višina dodatnih pokojnin po vzoru drugih razvitih držav in čedalje večje bodo razlike med zaposlenimi, ki so med zaposlitvijo varčevali dodatno za pokojnino, in tistimi, ki niso.

Kot dodaja Karmen Dietner, predsednica uprave Pokojninske družbe A, d. d.: »V Sloveniji poznamo drugi pokojninski steber šele 17 let, kar je v primerjavi z drugimi razvitimi državami malo, saj nekatere poznajo zasebne pokojninske sklade že desetletja oziroma nekatere celo stoletja. Kljub temu se dodatno pokojninsko varčevanje pri nas v tem času razvija stabilno in danes varčuje za dodatno pokojnino že polovica zaposlenih. Prav tako stabilno naraščajo sredstva v upravljanju, predvsem pa je pozitivno, da narašča število prejemnikov pokojninskih rent, kar je tudi glavni namen vsega. Opažamo, da se zaupanje zaposlenih v pokojninsko varčevanje občutno poveča, ko začnejo njihovi nekdanji sodelavci prejemati dodatne pokojnine. Prav tako, zaradi vse večjih prihrankov, narašča tudi višina dodatnih pokojnin. V tujini se varčevanje za pokojnino ponavadi začne prvi delovni dan in traja 40 let ali ponekod še več in temu primerno so visoke tudi dodatne pokojnine, ki v številnih državah že presegajo javne pokojnine. Podobnega se lahko v prihodnje, ob vse daljšem obdobju varčevanja, nadejamo tudi v Sloveniji in drugi pokojninski steber bo s tem imel tudi pri nas čedalje večjo vlogo, pri zagotavljanju dostojnih prihodkov v pokoju. Ker je vsako izgubljeno leto varčevanja pozneje zelo težko nadomestiti, je zelo pomembno, da se tudi pri nas dvigne zavedanje o tem in da so na to pozorni že mladi, ko vstopajo na trg dela.«

PRO
Članki
Članki Koliko vas stane kognitivna lenoba?

Zaradi nagnjenosti k statusu quo ne opustimo slabih navad in ne začnemo privzemati dobre.

PRO
Članki
Članki Čredni nagon

Odgovor na vprašanje, zakaj vratarji na svetovnem prvenstvu pri branjenju enajstmetrovk delajo škodo svojim ekipam, je podoben odgovoru...

PRO
Članki
Članki Ali morate znova doplačati dohodnino?

Ali ste v prejšnjih dneh med več kot 124 tisoč Slovenci, ki so prejeli informativni izračun dohodnine in jo bodo morali znova...

PRO
Članki
Članki Samozaposleni, obsojeni na minimalno pokojnino in rob revščine

Kazalnik tveganja za revščino je dvakrat višji pri upokojencih, ki so bili samozaposleni, kot pri upokojencih, ki so bili redno...

PRO
Članki
Članki Zdravstvene težave preprečujejo starejšim nizko pokojnino nadomestiti z delom po upokojitvi

Veliko zaposlenih pravi, da bodo namesto varčevanja za dodatno pokojnino ostali delovno aktivni še po svoji upokojitvi; žal pa raziskave...

PRO
Članki
Članki Zakaj naši prvaki v košarki (še) ne cenijo svoje nagrade

Pogled vedenjske ekonomije na to, zakaj naši prvaki v košarki niso izkazali posebnega navdušenja nad nagrado, ki so jo prejeli od...

PRO
Članki
Članki Kako iz drugega stebra dobiti vrnjenih od 27 do 50 odstotkov vplačanih premij?

Takšne davčne olajšave vam ne ponuja nobena druga oblika varčevanja. 

PRO
Članki
Članki Seznam novoletnih želja: pokojnina višja od 59 odstotkov povprečne neto plače

Novo leto prinaša  poleg zaostrenih pogojev za javne pokojnine tudi idealno priložnost za začetek varčevanja v drugem pokojninskem...