FINANCEpro - Povezujemo oglaševalce s poslovno javnostjo. Kaj je to? Pokojninska družba Apro

Partnerstvo v korist zavarovancev.

Za dostojno pokojnino na stran več kot desetino plače

Izračunaj si pokojnino z mobilno aplikacijo!

 

Čas branja: 3 min
29.09.2017  09:32
Mladi bodo morali ob prvi zaposlitvi na stran dajati kar 12,6 odstotka plače, če si hočejo ob upokojitvi zagotoviti enake prihodke, kot jih imajo današnji upokojenci
Za dostojno pokojnino na stran več kot desetino plače

Po nedavni raziskavi mednarodnega centra za dolgoživost se razvite države srečujejo z velikanskim medgeneracijskim varčevalnim prepadom. Mladi Britanci bodo morali za dostojne prihodke v pokoju na stran tako letno dajati kar 18 odstotkov svoje plače.

Javni pokojninski sistem naj bi zagotavljal dostojne višine pokojnin le v treh od 30 razvitih držav, ki so bile vključene v globalno študijo od ZDA do Japonske. V povprečju bodo morali mladi, ki nastopijo prvo zaposlitev, dajati na stran letno vsaj štiri tisoč evrov oziroma 12,6 odstotka svojih letnih prihodkov, če si hočejo ob upokojitvi zagotoviti enake prihodke kot današnji upokojenci. Ti pa že danes v večini držav nimajo dovolj velikih prihodkov, ki bi jim zagotavljali dostojno življenje v pokoju – po mednarodnih standardih ti znašajo vsaj 70 odstotkov prihodkov pred upokojitvijo.

V Sloveniji je povprečna javna pokojnina le 60 odstotkov povprečne neto plače, kar pomeni, da večina slovenskih upokojencev že danes le z javno pokojnino ne dosega prihodkov, ki bi jim zagotavljali dostojne prihodke. Za zaposlene, ki se bodo upokojevali v prihodnje, pa bodo razmere še slabše, saj lahko po veljavni zakonodaji ob izpolnjevanju polnih pogojev za starost in pokojninsko dobo računa moški na pokojnino v višini 57 odstotkov svoje povprečne neto plače v najboljših zaporednih 23 letih, ženske pa v višini 60 odstotkov, kar je krepko pod mejo za dostojno višino prihodkov.

Z dodatnim varčevanjem nad revščino v pokoju

Če si bomo hoteli zagotoviti dostojne prihodke ob upokojitvi, je dodatno varčevanje v okviru drugega in tretjega pokojninskega stebra edina rešitev, ugotavlja poročilo. Mladi Britanci, ki začenjajo delati, bodo morali po poročilu tako dajati na stran letno 18 odstotkov svoje plače, če si hočejo ob upokojitvi zagotoviti dovolj velike prihranke, ki jim bodo skupaj z javno pokojnino zagotavljali dostojne prihodke.

Podobno čaka mlade Američane, ki naj bi namenjali za dodatno varčevanje za pokojnino vsaj 14 odstotkov svojih prihodkov, mladi Francozi pa bodo zaradi višjih javnih pokojnin prišli do dostojnih prihodkov ob upokojitvi, če bodo dajali na stran celotno delovno dobo 6,3 odstotka svojih prihodkov, še ugotavlja poročilo. Poročilo mednarodnega centra za dolgoživost še kaže, da bodo tisti Britanci in Američani, ki ne bodo varčevali za pokojnino, imeli primanjkljaj do dostojnih prihodkov vsaj v višini 20 odstotkov svojih današnjih prihodkov.

V tujini veliko stavijo na drugi in tretji pokojninski steber

Primanjkljaj v varčevanju je velik in britanska zavarovalnica Aviva ocenjuje, da bi morali le Evropejci na letni ravni namensko privarčevati za upokojitev dodatna dva bilijona evrov, če si hočejo zaposleni zagotoviti dostojne prihodke ob upokojitvi. Dodatno težavo povzroča čedalje večja zadolženost starejših generacij in vse več zaposlenih se upokojuje z neodplačanimi posojili, kar pomeni, da bodo morali del svojih prihodkov ob upokojitvi namenjati tudi poplačilu posojil, s tem pa bodo potrebovali še večje prihodke.

Kljub črnim napovedim so številne države pred desetletji izvedle obsežnejše pokojninske reforme, ki so načrtno razvijale druge in tretje pokojninske stebre in tako danes večji del upokojencev poleg javne pokojnine prejema tudi dodatno pokojnino, ki jim skupaj zagotavlja dostojne prihodke. Velika Britanija ima že več kot stoletno zgodovino dodatnega varčevanja za pokojnino in zasebnih pokojninskih skladov in je le v zadnji reformi s samodejno vključitvijo v drugi pokojninski steber vključila prek osem milijonov zaposlenih, ki prej še niso varčevali.

Večina zaposlenih v Britaniji je tako danes že vključena v drugi pokojninski steber, kar pomeni, da bodo ob upokojitvi poleg javne prejemali tudi dodatno pokojnino in si zagotovili nujno potrebne dodatne prihodke.

V Sloveniji pri dodatni pokojnini močno zaostajamo

Da je Velika Britanija dober primer, ki prikazuje, kako se dolgoročno da z dodatnim varčevanjem nadomestiti upad javnih pokojnin, se strinja tudi Karmen Dietner, predsednica uprave Pokojninske družbe A. »Po podatkih OECD dobi zaposleni Britanec s povprečnimi prihodki ob upokojitvi javno pokojnino v višini le 38 odstotkov svoje neto plače pred upokojitvijo, vendar zraven še v povprečju dodatno pokojnino v višini 40 odstotkov svoje plače.

Tako dobiva skupaj ob upokojitvi prihodke v višini skoraj 80 odstotkov svoje plače pred upokojitvijo, kar večini omogoča dovolj velike prihodke za dostojno življenje,« je pojasnila Dietnerjeva. Pri nas kljub višjim javnim pokojninam kot v Veliki Britaniji – povprečna javna pokojnina lani je znašala 60 odstotkov povprečne neto plače – pademo pod mejo za dostojno višino prihodkov v pokoju, saj večina upokojencev poleg javne pokojnine še ne prejema tudi dodatne pokojnine.

»Povprečna višina dodatne pokojnine, ki smo jo izplačali v naši družbi lani, je skoraj sto evrov na mesec, kar pomeni, da zaposleni, ki je varčeval pri nas med zaposlitvijo in se je upokojil, prejema v povprečju poleg javne pokojnine še vsak mesec sto evrov dodatne rente,« pravi Dietnerjeva in dodaja, da daljše bo obdobje varčevanja, višje bodo tudi dodatne pokojnine. »Zaradi tega lahko tudi v Sloveniji računamo na čedalje večje prihodke iz tega vira, seveda pa je pred nami še glavno vprašanje, kako vključiti v dodatno pokojninsko zavarovanje tistih 40 odstotkov zaposlenih, ki za zdaj še ne varčujejo.«

Napišite svoj komentar

Da boste lahko napisali komentar, se morate prijaviti.
PRO
Članki
Članki Znižajte si dohodnino do konca leta z varčevanjem

Le še do konca leta si lahko znižamo dohodnino z vplačilom premije individualnega dodatnega pokojninskega zavarovanja, s katerim...

PRO
Članki
Članki Bo pokojninsko problematiko reševala generacija 50+?

Med vsemi državami OECD ima Slovenija eno najnižjih stopenj delovne aktivnosti zaposlenih v starosti od 55 do 64 let. Ta znaša le 35...

PRO
Članki
Članki Kaj pa zdaj, ko zmanjkuje zaposlenih?

Kar 75 odstotkov zaposlenih v Sloveniji se upokoji takoj, ko izpolnijo minimalne pogoje za upokojitev, tako ima Slovenija med vsemi...

PRO
Članki
Članki Koliko vas stane kognitivna lenoba?

Zaradi nagnjenosti k statusu quo ne opustimo slabih navad in ne začnemo privzemati dobre.

PRO
Članki
Članki Čredni nagon

Odgovor na vprašanje, zakaj vratarji na svetovnem prvenstvu pri branjenju enajstmetrovk delajo škodo svojim ekipam, je podoben odgovoru...

PRO
Članki
Članki Ali morate znova doplačati dohodnino?

Ali ste v prejšnjih dneh med več kot 124 tisoč Slovenci, ki so prejeli informativni izračun dohodnine in jo bodo morali znova...

PRO
Članki
Članki Samozaposleni, obsojeni na minimalno pokojnino in rob revščine

Kazalnik tveganja za revščino je dvakrat višji pri upokojencih, ki so bili samozaposleni, kot pri upokojencih, ki so bili redno...

PRO
Članki
Članki Zdravstvene težave preprečujejo starejšim nizko pokojnino nadomestiti z delom po upokojitvi

Veliko zaposlenih pravi, da bodo namesto varčevanja za dodatno pokojnino ostali delovno aktivni še po svoji upokojitvi; žal pa raziskave...