FINANCEpro - Povezujemo oglaševalce s poslovno javnostjo. Kaj je to? Pokojninska družba Apro

Partnerstvo v korist zavarovancev.

Slovenci radi varčujemo, a ne za pokojnino

Izračunaj si pokojnino z mobilno aplikacijo!

 

Čas branja: 4 min
22.12.2016  22:30
Stopnja varčevanja slovenskih gospodinjstev je že tradicionalno med najvišjimi v Evropi, vendar pa premalo dajemo na stran za pokojnino
Slovenci radi varčujemo, a ne za pokojnino

Če Slovenci po eni strani zelo radi varčujemo v depozitih, kjer je namen varčevanja večinoma poznejši nakup določenih dobrin, ter se zadolžujemo za nakupe stanovanj in avtomobile, pa po drugi strani slabo varčujemo za pokojnino.

Slovenija tretja po bruto stopnji varčevanja gospodinjstev

Evropska gospodinjstva namenjajo del svojega razpoložljivega dohodka za varčevanje, v glavnem za poznejši nakup določenih dobrin ali za investiranje. Gospodinjstva v Sloveniji so v letu 2015 privarčevala 14,8 odstotka bruto razpoložljivega dohodka, s tem pa se naša država uvršča med članicami EU na kar tretje mesto. Več so privarčevala le še gospodinjstva na Švedskem in v Nemčiji, na samem repu sta Latvija in Ciper, ki sta imela celo negativno stopnjo varčevanja – tamkajšnja gospodinjstva so porabila več, kot je znašal njihov razpoložljivi dohodek, oziroma so se zadolževala. Bruto stopnja varčevanja gospodinjstev v Sloveniji je bila višja od povprečja v celotni EU-28, kjer je bila 10,1-odstotna, ter višja od povprečja na evrskem območju, kjer je bila 12,3-odstotna.

Največ varčujemo v bankah

V Sloveniji se razmerje med finančnimi sredstvi in finančnimi obveznostmi gospodinjstev vse od leta 2012 postopno izboljšuje. Kot kažejo podatki Banke Slovenije, so se finančna sredstva slovenskih gospodinjstev v letu 2015 v primerjavi s prejšnjim letom povečala za 2,5 odstotka. Približno polovico vseh svojih finančnih sredstev so imela gospodinjstva naloženo v obliki depozitov in vlog, nekaj več kot četrtino v obliki delnic in drugega lastniškega kapitala, preostala četrtina finančnih sredstev gospodinjstev so bila zavarovanja in pokojninske sheme, vrednostni papirji ter druge terjatve ter posojila.

Na drugi strani je znesek finančnih obveznosti gospodinjstev v letu 2015 glede na prejšnje leto ostal skoraj nespremenjen. Med finančnimi obveznosti gospodinjstev so prevladovala posojila (87,7 odstotka vseh finančnih obveznosti gospodinjstev), največ je bilo stanovanjskih posojil (62,4 odstotka), sledila so potrošniška (22,9 odstotka) in druga posojila (14,7 odstotka).

Slovenci (pre)malo varčujemo za pokojnino

Slovenci na eni strani zelo radi varčujemo za poznejši nakup določenih dobrin, obenem se tudi dosti zadolžujemo za nakupe stanovanj in avtomobile, pri tem pa slabo varčujemo za pokojnino.

Stopnja vključitve v prostovoljno dodatno pokojninsko zavarovanje oziroma v drugi pokojninski steber pri nas še ni tako slaba. Za dodatno pokojnino varčuje skoraj pol milijona ljudi, kar je 59 odstotkov vseh zavarovancev obveznega pokojninskega in invalidskega zavarovanja, vendar pa je zelo nizka povprečna mesečna premija, ki znaša le 2,2 odstotka povprečne bruto plače. Skupna višina privarčevanih sredstev v drugem pokojninskem stebru tako letos znaša le približno dve milijardi evrov, kar je slabih pet odstotkov BDP.

V drugem stebru se večinoma varčuje prek delodajalcev

V primerjavi z drugimi državami EU nas to uvršča na sam rep, saj imajo pokojninski skladi na Nizozemskem privarčevanih sredstev v višini 165 odstotkov BDP, ZDA 127 odstotkov BDP, Švica 121 odstotkov … Del razlogov za majhno višino privarčevanih sredstev v Sloveniji je pozen začetek drugega pokojninskega stebra v Sloveniji, ki je bilo uvedeno šele leta 2001, slaba spodbuda za dodatno varčevanje od države ter možnost predčasnega dviga dela privarčevanih sredstev, ki jo je omogočala stara zakonodaja ZPIZ-1.

Velika večina zaposlenih je v dodatno pokojninsko zavarovanje vključena prek delodajalcev, ki v celoti oziroma deloma financirajo premije zavarovanja, le trije odstotki so vključeni individualno ter si samostojno plačujejo premijo. V dodatno pokojninsko zavarovanje sicer ni vključeno več kot 40 odstotkov zaposlenih, v pokoju bodo tako odvisni le od javne pokojnine.

Pozitivne novosti zadnje pokojninske reforme

Zadnja pokojninska reforma je na področje dodatnega pokojninskega zavarovanja prinesla nove naložbene možnosti in izvajalci pokojninskih načrtov so lahko poleg naložbene politike zajamčenega donosa oblikovali tudi sklade življenjskega cikla. Ti omogočajo mlajšim, da varčujejo tudi v bolj dinamičnih delniških naložbah, katerih sestava se glede na starost samodejno prilagaja, od bolj dinamične v mlajših letih do bolj konservativne v zrelih letih. Posameznik lahko zdaj tudi v drugem pokojninskem stebru svoje prihranke za dodatno pokojnino nalaga v delniške sklade, še vedno pa so na voljo tudi skladi z minimalnim zajamčenim donosom, v katerih je večina zavarovancev.

Davčna olajšava še vedno slabo izkoriščena

Kar 40 odstotkov zaposlenih, ki jim delodajalci ne omogočajo kolektivnega pokojninskega načrta, pa samostojno še vedno ne varčuje za dodatno pokojnino. In to kljub posebni davčni olajšavi, s katero država spodbuja individualno dodatno pokojninsko zavarovanje. Vse vplačane premije v individualno dodatno pokojninsko zavarovanje med letom do višine 5,844 odstotka bruto letne plače zaposlenega (skupaj ne več kot 2.819 evrov) znižujejo davčno osnovo, kar pomeni, da dobimo del vplačane premije nazaj ob poračunu dohodnine oziroma se nam zniža doplačilo.

Tako lahko zaposleni z neto plačo 1.500 evrov decembra vplača letno premijo 1.650 evrov in ob poračunu dohodnine bo dobil vrnjeno približno 450 evrov dohodnine oziroma se mu bo za toliko znižalo doplačilo, celotnih 1.650 evrov pa bo imel na svojem varčevalnem računu. Tovrstne davčne olajšave v Sloveniji ne omogoča nobena druga oblika varčevanja, zato preseneča, da še vedno velik del zaposlenih ne izkorišča te olajšave in hkrati varčuje za svojo prihodnost.

 

Napišite svoj komentar

Da boste lahko napisali komentar, se morate prijaviti.
PRO
Članki
Članki Ali morate spet doplačati dohodnino?

Večina še vedno ne ve, da si lahko poleg olajšave za vzdrževane družinske člane (otroke) dohodninsko osnovno zniža tudi z...

PRO
Članki
Članki Evropa, stara celina

Zaradi podaljševanja življenjske dobe Evropejcev in sočasnega upada rodnosti postaja Evropa dobesedno stara celina.

PRO
Članki
Članki Zakaj smo podcenjevali epidemijo koronavirusa

Razlogi, zakaj na začetku večina ljudi ni resno jemala nevarnosti koronavirusa in je podcenjevala hitrost njegovega širjenja, so...

PRO
Članki
Članki Dodatno pokojnino lahko uredite na daljavo

Zaradi omejitev širjenja koronavirusa so vse zavarovalnice in pokojninske družbe zaprle svoje poslovalnice za fizične obiske, vendar...

PRO
Članki
Članki Evropa se stara

Staranje prebivalstva bo imelo največje negativne posledice na povečanje javnih izdatkov za pokojnine; na primeru Slovenije, kjer danes...

PRO
Članki
Članki Največ zaposlenih glede upokojitve skrbita zdravje in finance

Močno se spreminjajo tudi pogledi na to, kdo naj bi zaposlenim zagotavljal prihodke v pokoju. V povprečju zaposleni pričakujejo, da jim...

PRO
Članki
Članki Upokojevanje v letu 2020

Z letošnjim januarjem se prvič po dolgih letih pogoji za pridobitev starostne pokojnine ne poslabšujejo, pokojnine se za moške celo...

PRO
Članki
Članki Davčna olajšava letos, premija na obroke prihodnje leto

Na obroke lahko poleg novega fotelja ali televizorja vplačamo celo premijo dodatnega pokojninskega zavarovanja.