FINANCEpro - Povezujemo oglaševalce s poslovno javnostjo. Kaj je to? Pokojninska družba Apro

Partnerstvo v korist zavarovancev.

Kako daleč v prihodnost seže pogled na naše pokojnine

Izračunaj si pokojnino z mobilno aplikacijo!

 

Čas branja: 4 min
30.08.2016  22:30
Nemška centralna banka pri pokojninah zaskrbljeno zre v leto 2060 in svoji vladi že danes svetuje postopen dvig upokojitvene starosti na 69 let, v Sloveniji pa smo reformo zamaknili v leto 2020
Kako daleč v prihodnost seže pogled na naše pokojnine

Bundesbank zaradi čedalje slabših demografskih napovedi svetuje nemški vladi postopen dvig upokojitvene starosti za pridobitev javne pokojnine na 69 let do leta 2060. V Sloveniji se kljub podobni demografiji upokojujemo razmeroma zgodaj, bela knjiga pa je šele predlog za razpravo o novi pokojninski reformi leta 2020.

Poročilo Bundesbank o vzdržnosti javnega pokojninskega sistema Nemčije in njegovi sposobnosti dolgoročnega zagotavljanja dostojnih pokojnin je še bolj pesimistično od vladnih napovedi, po katerih se bo zakonska upokojitvena starost za pridobitev javne pokojnine v Nemčiji do leta 2030 postopoma dvigovala na 67 let.

Odločitev je nemška vlada sprejela že pred nekaj leti z namenom zagotavljanja vzdržnosti javnega pokojninskega sistema. Glavni element dogovora je bila postopna uvedba oziroma poviševanje upokojitvene starosti, ki bo 67 let dosegla šele leta 2030, kar omogoča predvidljivo in stabilno zakonodajo na tem področju. Zaposleni do leta 2030 namreč vedo, kakšne pogoje bodo morali izpolnjevati za pridobitev javne pokojnine.

Demografija je glavni krivec za poznejše upokojevanje

Bundesbank na podlagi novih in dolgoročnejših demografskih projekcij, ki segajo dlje kot do leta 2030, potrjuje, da se bo tudi v prihodnjih 50 letih povprečna življenjska doba podaljševala. Za evropske in druge razvite države to pomeni čedalje več starejše upokojene populacije in na drugi strani zaradi nizke rodnosti čedalje manj mlajše, potencialno delovno aktivne populacije. Javni pokojninski sistemi, ki so v večini držav zasnovani na prispevnem (pay-as­-you-go) načelu, ko zaposleni od svojih plač plačujejo tekoče prispevke, od katerih se financirajo pokojnine upokojencev, so pod vse večjim pritiskom. Zaposlenih je čedalje manj, kar pomeni manj prihodkov, hkrati pa se povečuje število upokojencev, kar pomeni več odhodkov.

Dolgoročno je edina rešitev zmanjševanje odhodkov, kar pomeni zniževanje pokojnin in hkrati podaljševanje delovne dobe, kar ima dvojni učinek. Zaposleni namreč dela dlje časa in več časa plačuje prispevke za pokojnino, po drugi strani pa bo manj časa živel v pokoju in manj časa prejemal pokojnino. Zaradi podaljševanja življenjske dobe pa naj bi v pokoju – kljub poznejšemu nastopu – vendarle živel toliko časa kot nekdo, ki se je upokojil pred 20 leti.

Najpomembnejši sta preglednost in predvidljivost pokojninskega sistema

Po poročilu Bundesbank bomo ob tako velikih demografskih spremembah za zagotavljanje dolgoročne stabilnosti tudi pri nas nujno morali prilagoditi nekatere parametre, kot je višina pokojnin. Kot glavno dolgoročno predpostavko pa Nemci omenjajo zaupanje prebivalstva v javni pokojninski sistem, za to pa sta najpomembnejši lastnosti predvidljivost in preglednost višine pokojnine in pogojev, ki jih bo v prihodnosti treba izpolniti za njeno pridobitev.

Zaradi tega predlagajo vladi, naj že danes določi pogoje za upokojevanje do leta 2060, kar bo omogočilo preglednost in spodbujalo zaupanje v sistem ter hkrati zagotovilo njegovo dolgoročno stabilnost.

Dvig upokojitvene starosti ne prinaša višje pokojnine

Poročilo vključuje tudi projekcijo, po kateri bi – ob predpostavki, da bi se upokojitvena starost dvignila na predlaganih 69 let in bi se zvišali prispevki za pokojnine – povprečni nemški zaposleni ob upokojitvi leta 2060 lahko računal na javno pokojnino v višini le približno 44 odstotkov svojih prihodkov pred upokojitvijo.

Kljub nizki javni pokojnini v Bundesbank poudarjajo, da bi si lahko zaposleni dolgoročno z drugim in tretjim pokojninskim stebrom (kot pri nas dodatno pokojninsko zavarovanje) zagotovili zadostne prihodke v pokoju, ki bi jim skupaj z javno pokojnino omogočali dostojno življenje. Ti prihodki bodo skupno višji, kot jih prejemajo današnji upokojenci, saj ti niso imeli na voljo toliko časa oziroma se še niso zavedali pomena dodatnega varčevanja za pokojnino.

Pri nas šele do štirih predlogov za razpravo

Bela knjiga o pokojninah, ki jo je resorno ministrstvo predstavilo na začetku leta in naj bi vsebovala izhodišča za javno razpravo o prihodnji pokojninski reformi, sporoča, da bo v prihodnje zaradi zagotavljanja vzdržnosti javnih financ treba tudi v Sloveniji povišati zahtevano upokojitveno starost za pridobitev starostne pokojnine. Bela knjiga vsebuje predlog štirih različnih kombinacij poviševanja zahtevane upokojitvene starosti in podaljševanja pokojninske dobe za pridobitev starostne pokojnine.

Predlogi so zelo različni in gredo od zahtevane upokojitvene starosti 63 let in 42 let zavarovalne dobe ali 67 let upokojitvene starosti in 15 let zavarovalne dobe do upokojitvene starosti 65 let in 45 let zavarovalne dobe. Prav tako predlog v prihodnje ne daje več možnosti za predčasno upokojitev, po kateri se lahko zdaj upokojimo tudi pred izpolnjevanjem polnih pogojev in imamo za »kazen« nižjo pokojnino.

Brez reforme do leta 2020

Vendar je bela knjiga šele predlog za razpravo o novi pokojninski reformi in po sklepu vladne koalicije ta do leta 2020 ni potrebna. Strokovnjaki se ob tej »hitrosti« sprašujejo, s kakšnim tempom bo tekla javna razprava in bodo oblikovani konkretni predlogi za reformo v prihodnje. V nasprotju z Nemčijo se v Sloveniji danes upokojujemo razmeroma zgodaj, saj se lahko letos upokoji moški s starostjo 59 let in štiri mesece ter 40 leti pokojninske dobe brez dokupa oziroma s starostjo 65 let in najmanj 15 leti pokojninske dobe.

V Sloveniji mili pogoji za upokojevanje

Primerjava z državami članicami OECD razkriva, da imamo v Sloveniji zelo mile pogoje za upokojevanje. Večina držav je ob tem že sprejela reforme, na podlagi katerih se bo zahtevana upokojitvena starost poviševala tudi v prihodnje, v Sloveniji pa se razprava o tem sploh še ni dobro začela.

Podatki prikazujejo zahtevano upokojitveno starost za polno javno pokojnino za leto 2014 in za 20-letnika, ki se bo danes zaposlil in se upokojil v prihodnosti po trenutno veljavni zakonodaji v posamezni državi. Iz podatkov je mogoče razbrati, da je Slovenija po zahtevani upokojitveni starosti že zdaj na repu in bo tam ostala tudi v prihodnje. Večina držav ima že zdaj upokojitveno starost 65 let, po koncu prehodnih obdobij pa bo ta 67 let, v Italiji, na Irskem in v Veliki Britaniji pa že 68 let.

Zaupanje v pokojninski sistem je temelj za prihodnost

Demografske projekcije so za Slovenijo še slabše kot za Nemčijo, saj predvidevajo večje nesorazmerje med potencialno delovno aktivnimi in upokojenci. Stopnja delovne aktivnosti starejših oseb v Sloveniji je ob tem najnižja med vsemi članicami OECD, ljudje pa kljub temu še ne vedo, po kakšnih pogojih se bodo lahko upokojili, in v sistem ne zaupajo.

Prav velik pomen zaupanja ljudi v pokojninski sistem poudarja Karmen Dietner, predsednica uprave Pokojninske družbe A: »Pri dolgoročnem varčevanju, kot je varčevanje za pokojnino, je zaupanje posameznikov odločilno, in če bodo zaposleni vedeli, kaj jih čaka v prihodnosti, se bodo lahko nanjo tudi bolje pripravili. Zato je čim prej nujno dodelati pogoje za upokojevanje v prihodnje in seveda ljudem tudi jasno povedati, na kakšno javno pokojnino lahko računajo. S tem si bodo lahko razliko do dostojnih prihodkov zagotovili z dodatnim varčevanjem sami oziroma ob pomoči delodajalcev.«

Napišite svoj komentar

Da boste lahko napisali komentar, se morate prijaviti.
PRO
Članki
Članki Varčevanje za pokojnino največji finančni stres za Američane 2

Slabi dve tretjini Američanov obžalujeta, da sta v preteklosti preveč trošili, namesto da bi varčevali za pokojnino.  

PRO
Članki
Članki Davčna olajšava letos, premija na obroke prihodnje leto

Tudi letos lahko pri Pokojninski družbi A premijo individualnega dodatnega pokojninskega zavarovanja plačate na obroke.

PRO
Članki
Članki Recept za nižjo dohodnino 

Le še do konca leta lahko izkoristimo eno redkih davčnih olajšav v Sloveniji, s katero si lahko znižamo dohodnino in poskrbimo za svojo...

PRO
Članki
Članki Znižajte si dohodnino do konca leta z varčevanjem

Le še do konca leta si lahko znižamo dohodnino z vplačilom premije individualnega dodatnega pokojninskega zavarovanja, s katerim...

PRO
Članki
Članki Bo pokojninsko problematiko reševala generacija 50+?

Med vsemi državami OECD ima Slovenija eno najnižjih stopenj delovne aktivnosti zaposlenih v starosti od 55 do 64 let. Ta znaša le 35...

PRO
Članki
Članki Kaj pa zdaj, ko zmanjkuje zaposlenih?

Kar 75 odstotkov zaposlenih v Sloveniji se upokoji takoj, ko izpolnijo minimalne pogoje za upokojitev, tako ima Slovenija med vsemi...

PRO
Članki
Članki Koliko vas stane kognitivna lenoba?

Zaradi nagnjenosti k statusu quo ne opustimo slabih navad in ne začnemo privzemati dobre.

PRO
Članki
Članki Čredni nagon

Odgovor na vprašanje, zakaj vratarji na svetovnem prvenstvu pri branjenju enajstmetrovk delajo škodo svojim ekipam, je podoben odgovoru...