FINANCEpro - Povezujemo oglaševalce s poslovno javnostjo. Kaj je to? Pokojninska družba Apro

Partnerstvo v korist zavarovancev.

Varčevanje za pokojnino mora postati navada

Izračunaj si pokojnino z mobilno aplikacijo!

 

Čas branja: 3 min
20.06.2016  22:30
Finančna pripravljenost posameznikov na upokojitev je v povprečju še vedno nezadostna
Varčevanje za pokojnino mora postati navada

Raziskava med več kot 15 tisoč zaposlenimi in upokojenci z vsega sveta je razkrila, da smo v povprečju zelo slabo finančno pripravljeni na upokojitev.

Koncept upokojitve se spreminja. Zaradi podaljševanja življenjske dobe so države in njihovi pokojninski sistemi pod čedalje večjimi pritiski, kako zagotavljati primerne pokojnine iz javnih sistemov. Ker ti že nekaj časa sami ne morejo zagotavljati dostojnih pokojnin, se sočasno del odgovornosti za ustrezno višino pokojnin prenaša na delodajalce in posameznike.

V Sloveniji je še leta 1992 na eno upokojeno osebo prišlo 1,82 zaposlenega, lani le še 1,37 zaposlenega, kar močno poslabšuje dolgoročno vzdržnost pokojninske blagajne.

Upokojenci imajo že danes sto evrov premalo

Pred nedavnim objavljena raziskava o finančni pripravljenosti posameznikov na upokojitev, ki jo je že peto leto zapored pripravila finančna multinacionalka Aegon in zajema rezultate anketiranja 14.400 zaposlenih in 1.600 upokojencev v 15 različnih državah od ZDA, Velike Britanije, Poljske, Španije do Indije, Japonske in Kitajske, razkriva, da je finančna pripravljenost posameznikov na upokojitev v povprečju zelo slaba.

V Sloveniji je že danes povprečna starostna pokojnina okoli 600 evrov, kar je približno 60 odstotkov povprečne neto plače, tisti, ki se bodo upokojili v prihodnjih letih, pa lahko računajo še na nižjo javno pokojnino. Zadnja pokojninska reforma je namreč zmanjšala odmerni odstotek za izračun pokojnine ter podaljšala zahtevano upokojitveno starost in pokojninsko dobo, ki jo moramo doseči za pridobitev starostne pokojnine. Po merilih OECD naj bi dostojna višina pokojnine znašala vsaj 70 odstotkov neto plače pred upokojitvijo, kar pomeni, da bi moral imeti upokojenec v Sloveniji vsaj 700 evrov pokojnine, da bi lahko dostojno živel.

pokojnine.1466447716.png

Na državno pokojnino se ne gre zanašati

V globalnem povprečju zajetih držav posamezniki pričakujejo, da bodo v pokoju prejemali 46 odstotkov prihodkov iz javnega pokojninskega sistema oziroma drugih oblik državnih transferjev. Glede na prevladujoče javno mnenje v Sloveniji, da mora država poskrbeti za vse, se zdi ta delež oziroma pričakovanja zaposlenih v drugih državah še majhna. V državah, vključenih v raziskavo, največja pričakovanja do države gojijo Španci, Poljaki in Madžari, medtem ko se na zagotavljanje pokojnine iz državnega vira najmanj zanašajo v Indiji, Avstraliji in Kanadi.

Drugi najpogosteje navedeni vir za zagotavljanje prihodkov v pokoju v povprečju pomenijo individualni prihranki posameznikov, na tretjem mestu pa so pokojninski prihranki na podlagi kolektivnih pokojninskih načrtov prek delodajalcev. Najbolj se na individualne prihranke zanašajo v Indiji in Avstraliji, na prihranke iz kolektivnih pokojninskih načrtov delodajalcev pa najbolj računajo Nizozemci.

Težave s samostojnim varčevanjem

Med anketiranimi se jih je za redne varčevalce za pokojnino opredelilo 38 odstotkov, šest odstotkov pa jih ne varčuje in tudi ne načrtuje varčevati v prihodnje.

Od zaposlenih, ki redno varčujejo za pokojnino, je 32 odstotkov kot razlog za začetek varčevanja navedlo, da so začeli varčevati, ker so dopolnili določeno starost, pri kateri so začeli razmišljati tudi o upokojitvi. Dobrih 16 odstotkov jih je začelo varčevati, ker so si ustvarili družino in jih je to spodbudilo k razmišljanju o svoji prihodnosti, 16 odstotkov pa jih je začelo varčevati, ker jih je delodajalec vključil v kolektivni pokojninski načrt in začel plačevati prispevke. Med preostalimi razlogi so še poroka, povišica plače in nova zaposlitev pri novem delodajalcu.

Tretjina ima raje višje davke kot nižje javne pokojnine

Glede na vse večje težave držav, kako iz javnih pokojninskih sistemov zagotavljati primerne višine pokojnin in sočasno ohranjati vzdržnost javnih financ, so anketirance povprašali tudi o tem, kakšne korake naj naredijo njihove države, da bodo v prihodnje lahko zagotavljale primerne višine javnih pokojnin. Skoraj tretjina se je strinjala, da je bolje, da država v prihodnje dvigne davke, da bo lahko pokrila naraščajoče stroške staranja prebivalstva, kot pa da bi znižala višine javnih pokojnin. Okoli 15 odstotkov se jih je strinjalo, da je bolje, da država zniža višine pokojnin in ne zviša davkov, 27 odstotkov pa se nagiba k srednji opciji, ki je kombinacija obeh prej navedenih.

V realnosti želje posameznikov najbrž ne bodo uresničljive. Države bodo morale zaradi čedalje večjega števila upokojencev in čedalje manjšega števila zaposlenih zniževati višine pokojnin in sočasno še zviševati davke.

Slovenski delodajalci so pomembni pri varčevanju za pokojnino

• Skoraj 40 odstotkov razlogov za začetek varčevanja je povezanih z zaposlitvijo, kar kaže na velik pomen in vlogo delodajalcev pri varčevanju zaposlenih za pokojnino. Veliko vlogo delodajalcev pri varčevanju zaposlenih za pokojnino najdemo tudi v Sloveniji, saj je od skupno 498.490 oseb, ki so vključene v prostovoljno dodatno pokojninsko zavarovanje, kar 96,6 odstotka vključenih v kolektivne pokojninske načrte prek delodajalcev, pri katerih celotno ali vsaj del premije prispeva delodajalec.

• S tem se strinja tudi Karmen Dietner, predsednica uprave Pokojninske družbe A, pri kateri za pokojnino varčuje več kot 42 tisoč oseb. »Vloga delodajalca je pri varčevanju za pokojnino zelo pomembna, saj je vmesni člen. Svojih zaposlenih ne vključi le v kolektivni pokojninski načrt in jim v celoti oziroma delno plačuje premije dodatnega pokojninskega zavarovanja, ampak predvsem prek tega zaposlene načrtno ozavešča, kaj jih čaka po koncu aktivnih let in kako se lahko na to pomembno življenjsko obdobje pripravijo, da bodo imeli zadostne prihodke. Na srečo veliko zaposlenih so predvsem velika domača in tuja podjetja, ki delujejo v Sloveniji, že kmalu po letu 2001, odkar obstaja dodatno pokojninsko zavarovanje, svoje zaposlene vključila v pokojninske načrte in jim tudi v večini financirajo vsaj del mesečne premije, ki se zbira na osebnih varčevalnih računih vsakega zaposlenega. Ko se bo ta upokojil, bo iz teh prihrankov začel prejemati dodatno pokojninsko rento, ki mu bo izboljšala ekonomsko-socialni položaj ob upokojitvi,« pravi Dietnerjeva.

Napišite svoj komentar

Da boste lahko napisali komentar, se morate prijaviti.
PRO
Članki
Članki Rekordno število zaposlenih v drugem pokojninskem stebru

Konec leta 2018 je po zadnjih podatkih ministrstva za delo, družino in socialne zadeve za dodatno pokojnino varčevalo že 548.189...

PRO
Članki
Članki EBRI: 79 odstotkov Američanov namerava delo nadaljevati po upokojitvi

To pa pogosto zaradi zdravstvenih in drugih razlogov ne bo možno. Medtem so starejši Slovenci še vedno med najmanj delovno aktivnimi.

PRO
Članki
Članki Ali morate spet doplačati dohodnino?

Če ste eden izmed 307.570 Slovencev, ki ste v minulih dneh prejeli informativni izračun dohodnine, po katerem boste to morali spet...

PRO
Članki
Članki Večino zaposlenih v razvitih državah skrbi, kako bodo shajali v pokoju

Kar polovica zaposlenih Evropejcev pričakuje, da bo morala po upokojitvi še delati prek različnih oblik občasnega dela.

PRO
Članki
Članki Nemci bodo delali do 67. leta

Nemška koalicija je soglasno sprejela postopen dvig upokojitvene starosti na 67 let.

PRO
Članki
Članki Pogoji za javne pokojnine v letu 2019

Letos so prvič izenačeni pogoji za pridobitev starostne pokojnine za moške in ženske.

PRO
Članki
Članki Varčevanje za pokojnino največji finančni stres za Američane 2

Slabi dve tretjini Američanov obžalujeta, da sta v preteklosti preveč trošili, namesto da bi varčevali za pokojnino.  

PRO
Članki
Članki Davčna olajšava letos, premija na obroke prihodnje leto

Tudi letos lahko pri Pokojninski družbi A premijo individualnega dodatnega pokojninskega zavarovanja plačate na obroke.