FINANCEpro - Povezujemo oglaševalce s poslovno javnostjo. Kaj je to? Pokojninska družba Apro

Partnerstvo v korist zavarovancev.

Ali boste znova morali doplačati dohodnino?

Izračunaj si pokojnino z mobilno aplikacijo!

 

Čas branja: 3 min
07.04.2016  22:30
Približno 40 odstotkov zaposlenih ne izkorišča davčne olajšave, s katero država spodbuja namensko obliko varčevanja za obdobje upokojitve, in zato plača dohodnino
Ali boste znova morali doplačati dohodnino?

Ali ste v teh dneh med tistimi Slovenci, ki so prejeli informativni izračun dohodnine in jo bodo morali spet doplačati? Kot kaže anketa Financ, precej davčnih zavezancev ne pozna olajšave za dodatno pokojninsko zavarovanje, s katero bi namesto doplačila dobili vračilo dohodnine, obenem pa dali nekaj denarja na stran za svojo pokojnino.

Odmera dohodnine za 2015 med slovenskimi davčnimi zavezanci je pokazala:

25,6 %

jih mora plačati dohodnino

29,4 %

jih prejme vračilo dohodnine

45,0 %

bo brez vračila ali doplačila dohodnine

Finančna uprava RS (Furs) je 31. marca odpremila prvi sveženj informativnih izračunov dohodnine za leto 2015. V prvem svežnju je informativne izračune prejelo 930.430 zavezancev, od tega jih bo moralo 25,6 odstotka dohodnino doplačati, 29,4 odstotka jih bo prejelo vračilo, 45 odstotkov pa bo brez vračila ali doplačila dohodnine. Skupaj bo v tej tranši za dobrih 40 milijonov evrov doplačil in nekaj več kot 61 milijonov evrov vračil. Povprečni znesek doplačila znaša 168 evrov, povprečni znesek vračila pa 223 evrov. Rok za plačilo premalo plačane dohodnine je 2. junij 2016, preveč plačana dohodnina pa bo zavezancem nakazana 1. junija 2016.

Ljudje slabo poznajo veljavne davčne olajšave

Pred časom je le dobra polovica bralcev Financ (57 odstotkov) v anketi na vprašanje, ali poznajo davčno olajšavo za individualno dodatno pokojninsko zavarovanje, odgovorila pritrdilno. Rezultat potrjuje druge ugotovitve, da ljudje slabo poznajo veljavne davčne olajšave in da so te še precej neizkoriščene. Večina zavezancev uveljavlja le olajšavo za vzdrževanega družinskega člana - najpogosteje otroka, preostale olajšave pa uveljavljajo le redki. Po zadnji statistiki ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti je bilo konec leta 2015 v prostovoljno dodatno pokojninsko zavarovanje vključenih le 60 odstotkov vseh zaposlenih, in še to večina (96,5 odstotka) prek kolektivnih pokojninskih načrtov. Tistih, ki so si premijo dodatnega pokojninskega zavarovanja vplačevali samostojno prek individualnega dodatnega pokojninskega zavarovanja, je bilo lani 17.336. Tako približno 40 odstotkov vseh zaposlenih, ki še niso vključeni v dodatno pokojninsko zavarovanje - samostojno oziroma prek delodajalca, ne izkorišča davčne olajšave, s katero država spodbuja to namensko obliko varčevanja za obdobje upokojitve.

Nižja dohodnina in dodatna sredstva za pokojnino

Vplačane premije individualnega dodatnega pokojninskega zavarovanja se namreč zaposlenemu upoštevajo pri znižanju osnove za obračun dohodnine. Del vplačanih premij tako dobijo nazaj ob poračunu dohodnine (velja takrat, ko davčne olajšave ne izkoristijo prek kolektivnega dodatnega pokojninskega zavarovanja). Davčna olajšava pa je omejena in lahko znaša največ 5,844 odstotka bruto plače zaposlenega oziroma 24 odstotkov prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje (v letu 2016 ne več kot 2.819 evrov).

Vplačila za pokojnino znižajo osnovo za dohodnino

Tako si lahko zaposleni s 1.500 evri neto plače vplača maksimalno mesečno premijo 139 evrov oziroma 1.668 evrov na leto. Vplačani znesek mu bo znižal osnovo za izračun dohodnine in tako bo informativno plačal za 450 evrov nižjo dohodnino, celotnih 1.668 evrov pa bo imel na varčevalnem računu. Takšno varčevanje bo zavezanca po poračunu dohodnine dejansko stalo manj, kot pa bo prihranil na svojem računu. To je tudi ena glavnih lastnosti, po kateri se varčevanje v obliki dodatnega pokojninskega zavarovanja, ki ga izvajajo pokojninske družbe in nekatere zavarovalnice, razlikuje od drugih tradicionalnih oblik varčevanja, kot so depozitno varčevanje na banki, v skladih, žlahtnih kovinah ...

Edini pogoj za sklenitev individualnega dodatnega pokojninskega zavarovanja je, da smo vključeni v obvezno pokojninsko zavarovanje (smo zaposleni), premije pa lahko nakazujemo, kadar želimo. Kot pravijo izvajalci dodatnega pokojninskega zavarovanja, del individualnih zavarovancev vplačuje premije prek trajnika vsak mesec, del pa jih vplača letno premijo konec leta novembra ali decembra.

Novost v obliki skladov življenjskega cikla

Od letos večina izvajalcev dodatnega pokojninskega zavarovanja ponuja tudi možnost plemenitenja prihrankov za dodatno pokojnino v tako imenovanih skladih življenjskega cikla. Sredstva mlajših zavarovancev se tako lahko v večinskem delu vlagajo tudi v delniške naložbe. Zavarovanci, ki so manj naklonjeni tveganju, pa lahko prihranke za dodatno pokojnino še vedno vlagajo v sklade zajamčenega donosa, ki imajo zagotovljen zajamčeni donos.

Skladi življenjskega cikla za vse, ki radi več tvegajo



»Pri oblikovanju novih skladov življenjskega cikla smo v naši družbi izhajali iz dejstva, da dodatna pokojnina ni luksuz, ampak nujno potreben prihodek, ki bo posameznikom ob upokojitvi omogočal dostojno življenje, saj le javne pokojnine tega ne bodo omogočale,« pravi Karmen Dietner, predsednica uprave Pokojninske družbe A, ki trži nove sklade življenjskega cikla od 1. januarja 2016. »Zaradi tega je naš življenjski cikel naravnan temu primerno konservativno in bo mlajšim omogočal vlaganje prihrankov večinoma v delniške naložbe, ki pa se bodo začenjale že v srednjih letih zmanjševati. Njihov delež bodo nadomestile kratkoročno manj tvegane naložbe, ki bodo sestavljale večino portfelja zavarovancev pred upokojitvijo in s tem skrbele, da zavarovanci v zadnjem obdobju pred upokojitvijo ne bodo mogli imeti izgub v svojem portfelju in bodo imeli zagotovljeno zmerno rast sredstev vse do upokojitve. V skladu s to usmeritvijo ponujamo edini od izvajalcev dodatnega pokojninskega zavarovanja v srednjem uravnoteženem skladu jamstvo glavnice na vplačane premije za vse zavarovance, ki bodo v skladu varčevali vsaj deset let. Glede primerjave z drugimi tradicionalnimi oblikami varčevanja pa dodatno pokojninsko zavarovanje tudi v skladih življenjskega cikla ohranja edinstveno davčno olajšavo, s katero država spodbuja to varčevanje in je ne najdemo pri nobeni drugi obliki varčevanja.«

Napišite svoj komentar

Da boste lahko napisali komentar, se morate prijaviti.
PRO
Članki
Članki Varčevanje za pokojnino največji finančni stres za Američane 2

Slabi dve tretjini Američanov obžalujeta, da sta v preteklosti preveč trošili, namesto da bi varčevali za pokojnino.  

PRO
Članki
Članki Davčna olajšava letos, premija na obroke prihodnje leto

Tudi letos lahko pri Pokojninski družbi A premijo individualnega dodatnega pokojninskega zavarovanja plačate na obroke.

PRO
Članki
Članki Recept za nižjo dohodnino 

Le še do konca leta lahko izkoristimo eno redkih davčnih olajšav v Sloveniji, s katero si lahko znižamo dohodnino in poskrbimo za svojo...

PRO
Članki
Članki Znižajte si dohodnino do konca leta z varčevanjem

Le še do konca leta si lahko znižamo dohodnino z vplačilom premije individualnega dodatnega pokojninskega zavarovanja, s katerim...

PRO
Članki
Članki Bo pokojninsko problematiko reševala generacija 50+?

Med vsemi državami OECD ima Slovenija eno najnižjih stopenj delovne aktivnosti zaposlenih v starosti od 55 do 64 let. Ta znaša le 35...

PRO
Članki
Članki Kaj pa zdaj, ko zmanjkuje zaposlenih?

Kar 75 odstotkov zaposlenih v Sloveniji se upokoji takoj, ko izpolnijo minimalne pogoje za upokojitev, tako ima Slovenija med vsemi...

PRO
Članki
Članki Koliko vas stane kognitivna lenoba?

Zaradi nagnjenosti k statusu quo ne opustimo slabih navad in ne začnemo privzemati dobre.

PRO
Članki
Članki Čredni nagon

Odgovor na vprašanje, zakaj vratarji na svetovnem prvenstvu pri branjenju enajstmetrovk delajo škodo svojim ekipam, je podoben odgovoru...