FINANCEpro - Povezujemo oglaševalce s poslovno javnostjo. Kaj je to? Pokojninska družba Apro

Partnerstvo v korist zavarovancev.

5 finančnih napak, ki jih delamo tudi Slovenci

Izračunaj si pokojnino z mobilno aplikacijo!

 

Čas branja: 3 min
24.03.2016  22:30
Na Otoku ljudje najbolj obžalujejo, da niso dovolj privarčevali, med svojimi napakami pa so navedli tudi pomanjkanje varčevanja za pokojnino; po mnenju strokovnjakov Slovenci delamo podobne napake
5 finančnih napak, ki jih delamo tudi Slovenci
Foto: Shutterstock

Ljudje delamo napake, nekatere so manj, druge bolj usodne, tretje pa s pogledom v preteklost obžalujemo. Med zadnje lahko uvrstimo tudi finančne napake, ki jih je pod drobnogled vzela nedavna raziskava britanske zavarovalnice Partnership, delamo pa jih tudi Slovenci.

Zakaj bi morali tudi v Sloveniji varčevati za upokojitev

Po zadnjih podatkih Zpiza je bila povprečna starostna pokojnina lani le 609 evrov, kar je 60 odstotkov povprečne neto plače. Za dostojno življenje v pokoju naj bi po OECD potrebovali prihodke v višini vsaj 70 odstotkov svoje plače pred upokojitvijo. Dodatno je treba upoštevati, da podatek o povprečni pokojnini zajema tudi upokojence, ki so se upokojili že pred leti, ko so bili pogoji in izračun javne pokojnine še ugodnejši. Tisti, ki so se upokojili po zadnji pokojninski zakonodaji,torej po zakonu ZPIZ-2, so ob izpolnitvi pogojev za starost in dopolnjeno pokojninsko dobo sicer upravičeni do starostne pokojnine v višini 57,25 odstotka svoje povprečne neto plače v povprečju najboljših zaporednih 22 let.

Med več kot dva tisoč anketiranimi Britanci jih je tako kar 40 odstotkov kot svojo največjo finančno napako navedlo dejstvo, da niso dovolj privarčevali. Približno vsak peti je obžaloval, da ni dovolj privarčeval za pokojnino, na tretjem mestu pa so navedli spoznanje, da so si nakopali prevelik dolg oziroma so se lahkomiselno zadolžili.

Kakšne so še tipične napake

Med tipičnimi napakami sledijo še sprejemanje finančnih nasvetov od sorodnikov in prijateljev, izbira slabih naložb, odlašanje z nakupom nepremičnine. Eden od 14 anketiranih je kot svojo največjo finančno napako navedel celo poroko, ki ji je sledila ločitev in delitev premoženja.

Pri obžalovanju o premalo varčevanja za pokojnino je delež Britancev, ki to dojemajo kot svojo največjo finančno napako, večji med starejšimi od 40 let. Rezultat je pričakovan glede na to, da so že bliže upokojitvi in začnejo več razmišljati o prihodkih po koncu aktivnih let kot mladi zaposleni.

Dodatno varčevanje zviša tudi javno pokojnino

Slovenci se radi zgledujemo po najrazvitejših državah, sledimo pa jim tudi po finančnih napakah, so enotni nekateri domači finančni strokovnjaki. Slovenci namreč premalo varčujemo, tudi za pokojnino, čeprav si z dodatnim varčevanjem v, denimo, dodatnem pokojninskem zavarovanju lahko izboljšamo javno pokojnino. V Pokojninski družbi A, kjer za dodatno pokojnino varčuje 42 tisoč zaposlenih, so lani izplačevali dodatno pokojnino približno 1.700 upokojencem. Povprečna višina izplačane rente je znašala 123 evrov, kar pomeni, da je lahko posameznikom dodatna pokojnina zvišala javno pokojnino za 20 odstotkov, kar glede na to, da dodatno pokojninsko zavarovanje v Sloveniji obstaja šele od leta 2001, ni malo.

Slovenci varčevanju dajemo premajhen pomen

zajc-saso-xx.1458847895.jpg.n.960px.jpg
Sašo Zajc, Alta skladi:

»Slovenci delamo podobne napake kot Britanci. Veliko premalo se zavedamo, da je brezskrbno življenje na posojilo brez varčevanja za prihodnost zelo neodgovorno. To utegne vsakega posameznika pozneje v življenju, ko bo čas za odhod v pokoj, neprijetno presenetiti. Popravnega izpita pa na žalost ni, saj je ob odhodu v pokoj že prepozno, da bi začeli varčevati za pokojnino. Večina Slovencev je še pred nedavnim verjela, da bo na stara leta zanje poskrbela država. Takšno prepričanje je izhajalo iz prejšnje družbene ureditve, poleg tega pa niti nismo imeli izkušenj z individualnim varčevanjem za pokojnino. Ta miselnost se počasi spreminja, saj se vse bolj zavedamo, da bo moral za ustrezno pokojnino poskrbeti vsak sam.

Najpogostejše finančne napake, ki jih Slovenci le stežka presežemo, so prepozen začetek varčevanja, varčevanje s premajhnimi zneski in varčevanje na način, ki ne oplemeniti privarčevanega denarja. Prav pri dolgoročnem varčevanju je čas naš največji zaveznik. V razvitih državah, s katerimi se radi primerjamo, je povsem običajno, da vsak posameznik varčuje v vzajemnih skladih in vsak mesec določen odstotek plače nameni za pokojnino, nakup nepremičnine, avtomobila ali kak drug namen. Spodbudno je, da pri nas opažamo povečano zanimanje za varčevanje v vzajemnih skladih. Lani je bilo denimo največ neto prilivov v slovenske vzajemne sklade po letu 2007. Večinoma pa je to varčevanje omejeno na posamezen cilj, kot je varčevanje za otroka.«

lubej-samo1-ih.1458847892.jpg
Samo Lubej, Finančni center:

»Verjetno bi pri nas dobili podobne odgovore. A težava je globlja. Največja napaka je apatija do te teme, torej da se neodgovorno obnašamo do osebnih financ, ki od nas zahtevajo primerno ravnanje glede na fazo življenjskega cikla. To seveda pomeni določeno aktivnost in odrekanje, kar samoiniciativno zmorejo le redki. Ljudje ali dejansko ne vedo ali pa zmanjka volje. Pri nas so težava tudi neetično in preveč v lastne provizije usmerjeni

gubo-luka2-xx.1458847893.jpg.n.960px.jpg
Luka Gubo, Finančni trgi:

»Verjamem, da bi bili rezultati raziskave podobni tudi pri nas, edino malce večji delež investitorjev bi omenil, da so izgubili preveč zaradi nasveta prijatelja ali sorodnika. To pa zato, ker smo imeli v Sloveniji (in na Balkanu) ogromen borzni balon, ki je pritegnil velik delež nepoučenih investitorjev, ki so tvegali krepko več, kot bi si lahko privoščili.

Tudi premalo zaslužka bi verjetno bil eden izmed pogostejših odgovorov, saj so plače pri nas močno obdavčene in tudi prepričanje zaposlenih je, da smo Slovenci v povprečju premalo plačani za opravljeno delo. Zadolževanja za vlaganje v Sloveniji ni tako veliko, zato dvomim, da bi se ta napaka znašla pri vrhu seznama.«

Napišite svoj komentar

Da boste lahko napisali komentar, se morate prijaviti.
PRO
Članki
Članki Evropa, stara celina

Zaradi podaljševanja življenjske dobe Evropejcev in sočasnega upada rodnosti postaja Evropa dobesedno stara celina.

PRO
Članki
Članki Zakaj smo podcenjevali epidemijo koronavirusa

Razlogi, zakaj na začetku večina ljudi ni resno jemala nevarnosti koronavirusa in je podcenjevala hitrost njegovega širjenja, so...

PRO
Članki
Članki Dodatno pokojnino lahko uredite na daljavo

Zaradi omejitev širjenja koronavirusa so vse zavarovalnice in pokojninske družbe zaprle svoje poslovalnice za fizične obiske, vendar...

PRO
Članki
Članki Evropa se stara

Staranje prebivalstva bo imelo največje negativne posledice na povečanje javnih izdatkov za pokojnine; na primeru Slovenije, kjer danes...

PRO
Članki
Članki Največ zaposlenih glede upokojitve skrbita zdravje in finance

Močno se spreminjajo tudi pogledi na to, kdo naj bi zaposlenim zagotavljal prihodke v pokoju. V povprečju zaposleni pričakujejo, da jim...

PRO
Članki
Članki Upokojevanje v letu 2020

Z letošnjim januarjem se prvič po dolgih letih pogoji za pridobitev starostne pokojnine ne poslabšujejo, pokojnine se za moške celo...

PRO
Članki
Članki Davčna olajšava letos, premija na obroke prihodnje leto

Na obroke lahko poleg novega fotelja ali televizorja vplačamo celo premijo dodatnega pokojninskega zavarovanja.

PRO
Članki
Članki Do nižje dohodnine z več otroki ali varčevanjem za pokojnino

Dohodninsko osnovo si lahko do konca leta znižamo z olajšavami. Najbolj uveljavljena je olajšava za vzdrževane družinske člane,...