FINANCEpro - Povezujemo oglaševalce s poslovno javnostjo. Kaj je to? Pokojninska družba Apro

Partnerstvo v korist zavarovancev.

Še je čas, da si znižamo dohodnino

Izračunaj si pokojnino z mobilno aplikacijo!

 

Čas branja: 2 min
18.11.2015  22:30
Dohodninsko osnovo si lahko znižamo tudi z vplačilom premije individualnega dodatnega pokojninskega zavarovanja, s katerim varčujemo za dodatno pokojnino
Še je čas, da si znižamo dohodnino
"Preseneča nas, da kljub visokim davkom v Sloveniji olajšava za individualno dodatno pokojninsko zavarovanje ni bolje izkoriščena." Karmen Dietner, predsednica uprave Pokojninske družbe A

Poleg splošne olajšave, do katere so upravičeni vsi zavezanci za plačilo dohodnine, je najpogosteje uveljavljena posebna olajšava za vzdrževane družinske člane (otroke), s katero si lahko zavezanec zniža svojo dohodninsko osnovo. Večina ljudi se ne zaveda, da si lahko zniža osnovo za dohodnino tudi z vplačilom premije individualnega prostovoljnega dodatnega pokojninskega zavarovanja, s katerim sočasno varčuje za dodatno pokojnino, ki jo bo ob upokojitvi dobival poleg javne pokojnine in mu bo omogočala ohranitev življenjskega standarda tudi v pokoju.

Olajšava za individualno dodatno pokojninsko zavarovanje slabo znana

Približno 500 tisoč zaposlenih je v Sloveniji vključenih v prostovoljno dodatno pokojninsko zavarovanje, vendar je od teh večina vključena v kolektivne pokojninske načrte prek odgovornih delodajalcev, ki zaposlenim v celoti ali delno financirajo mesečna vplačila premij. Zelo malo pa je zaposlenih, ki so vključeni v individualno dodatno pokojninsko zavarovanje kot posamezniki in si sami plačujejo mesečne premije, čeprav država spodbuja tovrstno varčevanje z davčno olajšavo. Po statistiki ministrstva za delo, družino in socialne zadeve je takšnih le približno 2,4 odstotka vseh zaposlenih.

Vplačane premije individualnega zavarovanja se zaposlenemu upoštevajo pri znižanju osnove za obračun dohodnine, kar pomeni, da del vplačanih premij dobimo nazaj ob poračunu dohodnine (velja, če davčne olajšave ne izkoristimo prek kolektivnega dodatnega pokojninskega zavarovanja).

Vračilo med 25 in 41 odstotki vplačane premije

Najvišji znesek vplačane premije, ki se upošteva pri znižanju osnove za dohodnino, znaša 5,844 odstotka bruto plače zaposlenega oziroma 24 odstotkov prispevkov za obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje (dodatno letni znesek ne sme presegati 2.819 evrov). Tako si lahko zaposleni s povprečno neto plačo tisoč evrov vplača mesečno premijo 88 evrov, in če si bo premijo plačeval vseh 12 mesecev, bo ob poračunu dohodnine dobil nazaj približno 280 evrov, medtem ko bo imel celotni vplačani znesek (1.056 evrov) na svojem varčevalnem računu. Tako dobi ob poračunu nazaj od 25 do 41 odstotkov vplačane premije, odvisno od tega, v kateri dohodninski razred je uvrščen.

Dodatek ob pokojnini in davčna olajšava

Kot pravi Karmen Dietner, predsednica uprave Pokojninske družbe A, si lahko posameznik poleg rednih mesečnih vplačil premijo vplača tudi v obliki letne premije in si enako zniža dohodnino. »Številni naši individualni zavarovanci se odločijo za letno plačilo premije in večinoma novembra oziroma decembra nakažejo premijo za celotno leto in si s tem znižajo osnovo za obračun dohodnine. To lahko naredijo vsi, tudi tisti, ki so vključeni v kolektivne pokojninske načrte in jim delodajalci ne plačujejo premije do višine maksimalne davčne olajšave (5,8 odstotka plače), kot seveda tudi posamezniki, ki sploh niso vključeni v kolektivno dodatno pokojninsko zavarovanje prek delodajalca. Ti preprosto sklenejo individualno zavarovanje in si plačujejo premijo, kot želijo oziroma zmorejo.

Vplačani prihranki so na individualnih varčevalnih računih, kjer so vloženi v skladu z naložbeno politiko zajamčenega donosa in zmerno rastejo vse do upokojitve, ko začne zavarovanec prejemati dodatno pokojninsko rento. Preseneča nas, da kljub visokim davkom v Sloveniji tovrstna olajšava, ki je še ena redkih, ni bolje izkoriščena, in upamo, da se bo v prihodnje ob čedalje nižjih javnih pokojninah okrepilo zavedanje, da moramo tudi sami poskrbeti za svojo varno prihodnost in dati nekaj na stran danes, da bomo ob upokojitvi živeli lepo.«

Koliko lahko prihranimo in za koliko si lahko znižamo dohodnino

Untitled-3.1447873706.png

Kot je razvidno iz preglednice, lahko prihranki pri dohodnini presežejo tisoč evrov na leto, kar dolgoročno privede do občutnih prihrankov. S tem si občutno znižamo dohodnino, hkrati pa prihranimo precejšnje zneske za dodatno pokojnino, ki nam ob upokojitvi izboljša življenjski standard in omogoči kakovostno življenje, potovanja oziroma vse, kar bi radi počenjali, ko nehamo aktivno delati.

Izračun olajšave tudi na portalu pokojninsko.finance.si

V pomoč pri izračunu davčne olajšave oziroma za koliko si lahko znižamo dohodnino, je na splet­nem portalu [pokojninsko.finance.si] na voljo orodje, ki omogoča informativni preračun znižanja dohodnine z vplačilom premije individualnega dodatnega pokojninskega zavarovanja za različne višine plač. Podobno omogoča tudi mobilna aplikacija ePokojnina, prav tako dostopna na portalu.

Napišite svoj komentar

Da boste lahko napisali komentar, se morate prijaviti.
PRO
Članki
Članki Varčevanje za pokojnino največji finančni stres za Američane 2

Slabi dve tretjini Američanov obžalujeta, da sta v preteklosti preveč trošili, namesto da bi varčevali za pokojnino.  

PRO
Članki
Članki Davčna olajšava letos, premija na obroke prihodnje leto

Tudi letos lahko pri Pokojninski družbi A premijo individualnega dodatnega pokojninskega zavarovanja plačate na obroke.

PRO
Članki
Članki Recept za nižjo dohodnino 

Le še do konca leta lahko izkoristimo eno redkih davčnih olajšav v Sloveniji, s katero si lahko znižamo dohodnino in poskrbimo za svojo...

PRO
Članki
Članki Znižajte si dohodnino do konca leta z varčevanjem

Le še do konca leta si lahko znižamo dohodnino z vplačilom premije individualnega dodatnega pokojninskega zavarovanja, s katerim...

PRO
Članki
Članki Bo pokojninsko problematiko reševala generacija 50+?

Med vsemi državami OECD ima Slovenija eno najnižjih stopenj delovne aktivnosti zaposlenih v starosti od 55 do 64 let. Ta znaša le 35...

PRO
Članki
Članki Kaj pa zdaj, ko zmanjkuje zaposlenih?

Kar 75 odstotkov zaposlenih v Sloveniji se upokoji takoj, ko izpolnijo minimalne pogoje za upokojitev, tako ima Slovenija med vsemi...

PRO
Članki
Članki Koliko vas stane kognitivna lenoba?

Zaradi nagnjenosti k statusu quo ne opustimo slabih navad in ne začnemo privzemati dobre.

PRO
Članki
Članki Čredni nagon

Odgovor na vprašanje, zakaj vratarji na svetovnem prvenstvu pri branjenju enajstmetrovk delajo škodo svojim ekipam, je podoben odgovoru...