FINANCEpro - Povezujemo oglaševalce s poslovno javnostjo. Kaj je to? Pokojninska družba Apro

Partnerstvo v korist zavarovancev.

Kako naj mladi varčujejo za pokojnino

Izračunaj si pokojnino z mobilno aplikacijo!

 

Čas branja: 2 min
28.10.2015  22:30
Pokojninska družba A uvaja naložbeno politiko življenjskega cikla, ki predvsem mlajšim omogoča vlaganje prihrankov za dodatno pokojnino večinoma v delniške naložbe

Na predavanju in posvetu o dodatnem pokojninskem zavarovanju je Pokojninska družba A pred dnevi predstavila novo naložbeno politiko življenjskega cikla, ki predvsem mlajšim odpira nove možnosti varčevanja za pokojnino v okviru prostovoljnega dodatnega pokojninskega zavarovanja.

prihranki-ss.1446063099.jpg.n.960px.jpg

Medtem ko so do zdaj člani drugega pokojninskega stebra imeli svoje prihranke lahko naložene le v naložbeni politiki zajamčenega donosa, ki je zelo konservativna in večino sredstev nalaga v obveznice, ponuja pa tudi minimalni zajamčeni donos, ponuja naložbena politika življenjskega cikla nove možnosti. Omogoča vlaganje sredstev v bolj dinamične delniške naložbe, ki lahko dolgoročno prispevajo k večjim donosom in posledično več privarčevanim sredstvom za dodatno pokojnino. Podrobnosti politike življenjskega cikla je pojasnil član uprave Pokojninske družbe A Blaž Hribar.

Kaj je naložbena politika življenjskega cikla in kako deluje?

Pri naložbeni politiki življenjskega cikla gre za pokojninsko varčevanje, ki naložbeno tveganje pokojninskih prihrankov prilagaja posameznikovi starosti. V splošnem namreč velja, da lahko mladi, torej tisti z 20- in večletno dobo pokojninskega varčevanja pred seboj, prevzemajo več tveganja kot nekdo, ki je tik pred upokojitvijo. Mladi imajo namreč na voljo čas in prav čas je tisti, ki jim omogoča, da prek večjega naložbenega tveganja, torej sprejemanja večjih kratkoročnih nihanj, žanjejo nagrado za prevzeto tveganje v obliki večjega donosa.

Zgodovina kapitalskih trgov nas uči, da so delnice (globalno razpršen delniški port­felj) od dva- do 2,5-krat bolj donosne od dolgoročnih državnih obveznic. To se posledično kaže v pričakovanem donosu in - kar je najpomembneje - v višji pričakovani dodatni pokojnini.

Kakšne bodo starostne meje podskladov in kdo se bo lahko vanje vključil?

hribar-blaz17-ih.1446063098.jpg.n.960px.jpg
Mladi imajo na voljo čas in prav čas je tisti, ki jim omogoča, da prek večjega naložbenega tveganja žanjejo nagrado za prevzeto tveganje v obliki večjega donosa. Blaž Hribar, Pokojninska družba A

Vključil se bo lahko vsak delovno aktiven posameznik, ali prek kolektivnega pokojninskega načrta svojega delodajalca ali prek sklenitve individualnega pokojninskega varčevalnega načrta.

Skladno s starostjo varčevalca bodo njegova vplačila usmerjena v enega izmed treh podskladov krovnega sklada življenjskega cikla.

1. Delniški podsklad: sredstva mladih varčevalcev, starih do 42 let, bodo naložena večinoma v delnice podjetij po svetu.

2. Uravnoteženi podsklad: s prehodom v srednja leta (med 42. in 55. letom starosti) bodo sredstva preusmerjena v sklad z manjšim naložbenim tveganjem, to je s ciljnim 25-odstotnim deležem delnic in 75-odstotnim deležem obveznic. Sklad dodatno ponuja jamstvo glavnice na vplačane premije za tiste varčevalce, ki bodo vanj vključeni vsaj deset let.

3. Zajamčeni podsklad: z bližanjem upokojitvi (nad 55 let) bodo sredstva prešla v podsklad z izredno majhnim naložbenim tveganjem, ki poleg jamstva glavnice zagotavlja tudi zajamčen donos, ki v letu 2015 znaša 1,88 odstotka, v prihodnjih letih pa bo znašal 50 odstotkov donosa slovenskih državnih obveznic z dospelostjo nad letom dni. Torej najverjetneje med enim in 1,88 odstotka na leto.

Kako bodo zavarovanci prehajali med skladi?

Sredstva varčevalca, ki dopolni mejno starost (42 oziroma 55 let), bodo v naslednjih treh letih avtomatsko prenesena v manj tvegan podsklad. Kdaj znotraj triletnega obdobja, pa bo odvisno od finančnega profila varčevalca (dinamičen ali konservativen) in lastno izdelane strokovne ter poglobljene analize naložbenih razmer. Vsak varčevalec sicer lahko enkrat na leto zahteva brezplačni prenos sredstev v drug podsklad, če izpolnjuje starostni pogoj.

Komu bi priporočili takšno obliko varčevanja za dodatno pokojnino?

Vsem. Strokovnost in skrbnost, usmerjena izključno v interes varčevalcev, darilo države v obliki davčne olajšave ter nizki stroški upravljanja (polovica stroškov primerljivih vzajemnih skladov) so glavne prednosti dodatnega pokojninskega varčevanja pri naši družbi.

Ali ste pokojninske družbe zdaj bolj konkurenčne vzajemnim skladom?

Pokojninske družbe smo specializirane za dodatno pokojninsko varčevanje. Industrija vzajemnih skladov je namenjena doseganju vseh drugih finančnih ciljev varčevalcev. Pokojninski in vzajemni skladi se kot produkti med seboj dopolnjujejo.

Pričakujete povečanje števila mladih zavarovancev, ki do zdaj še niso varčevali za dodatno pokojnino?

Naložbena politika življenjskega cikla je ustvarjena z mislijo na vse starostne skupine varčevalcev, res pa je, da bo njen učinek v obliki večjega donosa in posledično višje dodatne pokojnine vidnejši pri mlajših, torej tistih, ki bodo v začetni dobi pokojninskega varčevanja imeli sredstva naložena tudi v bolj tveganih naložbah, torej delnicah.

Napišite svoj komentar

Da boste lahko napisali komentar, se morate prijaviti.
PRO
Članki
Članki Davčna olajšava letos, premija na obroke prihodnje leto

Tudi letos lahko pri Pokojninski družbi A premijo individualnega dodatnega pokojninskega zavarovanja plačate na obroke.

PRO
Članki
Članki Recept za nižjo dohodnino 

Le še do konca leta lahko izkoristimo eno redkih davčnih olajšav v Sloveniji, s katero si lahko znižamo dohodnino in poskrbimo za svojo...

PRO
Članki
Članki Znižajte si dohodnino do konca leta z varčevanjem

Le še do konca leta si lahko znižamo dohodnino z vplačilom premije individualnega dodatnega pokojninskega zavarovanja, s katerim...

PRO
Članki
Članki Bo pokojninsko problematiko reševala generacija 50+?

Med vsemi državami OECD ima Slovenija eno najnižjih stopenj delovne aktivnosti zaposlenih v starosti od 55 do 64 let. Ta znaša le 35...

PRO
Članki
Članki Kaj pa zdaj, ko zmanjkuje zaposlenih?

Kar 75 odstotkov zaposlenih v Sloveniji se upokoji takoj, ko izpolnijo minimalne pogoje za upokojitev, tako ima Slovenija med vsemi...

PRO
Članki
Članki Koliko vas stane kognitivna lenoba?

Zaradi nagnjenosti k statusu quo ne opustimo slabih navad in ne začnemo privzemati dobre.

PRO
Članki
Članki Čredni nagon

Odgovor na vprašanje, zakaj vratarji na svetovnem prvenstvu pri branjenju enajstmetrovk delajo škodo svojim ekipam, je podoben odgovoru...

PRO
Članki
Članki Ali morate znova doplačati dohodnino?

Ali ste v prejšnjih dneh med več kot 124 tisoč Slovenci, ki so prejeli informativni izračun dohodnine in jo bodo morali znova...