FINANCEpro - Povezujemo oglaševalce s poslovno javnostjo. Kaj je to? Pokojninska družba Apro

Partnerstvo v korist zavarovancev.

Pozabite, da boste delali v nedogled

Izračunaj si pokojnino z mobilno aplikacijo!

 

Čas branja: 2 min
08.10.2015  22:30
Študije ugotavljajo, da zaposleni kljub svoji želji večinoma ne morejo delati tako dolgo, kot bi želeli

Resda vsaka pokojninska reforma zaostruje pogoje za pridobitev vse nižje javne pokojnine, ob tem pa številni zaposleni že sami računajo, da bodo preprosto delali čedalje dlje in tako odložili svojo upokojitev ali pa bodo ostali delovno aktivni tudi v pokoju. Delati vse dlje pa za veliko zaposlenih zaradi več dejavnikov vendarle ne bo možno.

Številni zaposleni imajo danes ob vse ostrejših pogojih za upokojitev že pripravljen odgovor na čedalje nižje javne pokojnine: dlje bomo delali in šli pozneje v pokoj. So tudi takšni, ki menijo, da bodo tudi v pokoju ostali delovno aktivni in tako zaslužili dodaten prihodek, ki jim bo poleg nizke javne pokojnine omogočal dostojno življenje. A v praksi ne bo tako preprosto.

Po zadnji raziskavi centra za pokojninske študije bostonske univerze ta cilj za skoraj polovico upokojencev ni dosegljiv, saj se morajo predčasno upokojiti oziroma ne morejo delati tako dolgo, kot so nameravali. Kar 41 odstotkov zaposlenih, ki so bili še delovno aktivni pri 58 letih, se je moralo upokojiti pred svojimi načrti zaradi zdravstvenih ali drugih razlogov.

id-pokojninci-197
Infograf: Sandi Baumkirher / Shutterstock

Trije razlogi, ki onemogočajo podaljševanje delovne dobe

V raziskavi je poudarjeno, da so glavni razlog, ki zaposlenim onemogoča podaljševanje delovno aktivnega obdobja, zdravstvene težave. Tudi poročilo slovenskega statističnega urada pritrjuje tej tezi, saj ima po statističnih podatkih več kot polovica zaposlenih med 55. in 64. letom vsaj eno zdravstveno težavo. Stvar ni obrobna, saj vsaka pokojninska reforma samodejno predvideva, da bodo zaposleni preprosto delali vse dlje in se upokojevali čedalje starejši. Zaposlenim podaljševanje delovno aktivnega obdobja preprečuje tudi vse pogostejša izguba zaposlitve, kot tretji razlog pa so v raziskavi navedena spremenjena družinska razmerja - še posebno ob upokojitvi življenjskega partnerja.

Dodatno je raziskava razkrila, da so tisti zaposleni, ki so med delovno dobo zamenjali več delodajalcev, v povprečju pogosteje podaljšali svoje delovno aktivno obdobje in odložili upokojitev kot tisti, ki so bili celotno delovno dobo zaposleni pri enem delodajalcu. To dejstvo nakazuje, da lahko večja mobilnost zaposlenih pripomore tudi k boljšemu finančnemu položaju ob upokojitvi, ki ga prinese poznejša upokojitev.

Doba prejemanja pokojnine se podaljšuje

Po zadnjih podatkih Zpiza za avgust 2015 je bilo v Sloveniji 611.578 prejemnikov pokojnin in 840.804 zavarovancev obveznega pokojninskega zavarovanja, ki redno vplačujejo prispevke. Za eno pokojnino tako dela 1,37 delavca. Pokojninski reformi je v zadnjih mesecih resda uspelo zajeziti naraščanje števila upokojencev, vendar pa je povprečna starost novih uživalcev pokojnin še vedno precej nizka, hkrati je Slovenija v EU država z najmanjšim deležem starejših med delovno aktivnim prebivalstvom.

Pri ženskah je tako leta 2005 povprečna starost novih upokojenk znašala 57 let in tri mesece, pri moških 61 let in devet mesecev, lani pa so se ženske v povpreč­ju upokojile pri 59 letih in moški pri 61 letih ter dveh mesecih. Na vzdržnost pokojninskega sistema vpliva tudi doba prejemanja pokojnine, ki se podaljšuje. Tako je povprečna doba prejemanja pokojnine za ženske leta 2000 znašala 17 let in mesec dni, leta 2012 pa 22 let in štiri mesece. Tudi pri moških se doba prejemanja pokojnine podaljšuje, leta 2000 so jo uživali 14 let in devet mesecev, leta 2012 pa 16 let in osem mesecev.

Na stara leta dela le vsak tretji Slovenec

Torej se podaljšuje povprečna dopolnjena pokojninska doba, podaljšuje pa se tudi čas prejemanja pokojnine v pokoju, hkrati pa imamo pri zaposlenosti starejših v Sloveniji še vedno precej rezerve. Podatki OECD namreč kažejo, da imamo v Sloveniji najmanjši delež zaposlenih med 55. in 64. letom v vsej EU. Pri nas je v tem obdobju zaposlena manj kot tretjina prebivalcev, povpreč­je v EU znaša skoraj 50 odstotkov, medtem ko dela kar 70 odstotkov Švedov, starih od 55 do 64 let.

Predavanje o naložbeni politiki življenjskega cikla

Pokojninska družba A 21. oktobra ob 11. uri organizira predavanje, kako z novo naložbeno politiko življenjskega cikla z dodatnim pokojninskim zavarovanjem do višje pokojnine. Podrobnosti novih možnosti bo predstavil član uprave Blaž Hribar, dodatno pa bo predavanje popestril Alen Kobilica, maneken, podjetnik in paratriatlonec, s katerim se bo direktor Časnika Finance Peter Frankl pogovarjal o pomenu dolgoročnih ciljev in motivaciji za njihovo doseganje. Prijave in dodatne informacije najdete na spletu ([www.pokojnina.si]).

Napišite svoj komentar

Da boste lahko napisali komentar, se morate prijaviti.
PRO
Članki
Članki Varčevanje za pokojnino največji finančni stres za Američane 2

Slabi dve tretjini Američanov obžalujeta, da sta v preteklosti preveč trošili, namesto da bi varčevali za pokojnino.  

PRO
Članki
Članki Davčna olajšava letos, premija na obroke prihodnje leto

Tudi letos lahko pri Pokojninski družbi A premijo individualnega dodatnega pokojninskega zavarovanja plačate na obroke.

PRO
Članki
Članki Recept za nižjo dohodnino 

Le še do konca leta lahko izkoristimo eno redkih davčnih olajšav v Sloveniji, s katero si lahko znižamo dohodnino in poskrbimo za svojo...

PRO
Članki
Članki Znižajte si dohodnino do konca leta z varčevanjem

Le še do konca leta si lahko znižamo dohodnino z vplačilom premije individualnega dodatnega pokojninskega zavarovanja, s katerim...

PRO
Članki
Članki Bo pokojninsko problematiko reševala generacija 50+?

Med vsemi državami OECD ima Slovenija eno najnižjih stopenj delovne aktivnosti zaposlenih v starosti od 55 do 64 let. Ta znaša le 35...

PRO
Članki
Članki Kaj pa zdaj, ko zmanjkuje zaposlenih?

Kar 75 odstotkov zaposlenih v Sloveniji se upokoji takoj, ko izpolnijo minimalne pogoje za upokojitev, tako ima Slovenija med vsemi...

PRO
Članki
Članki Koliko vas stane kognitivna lenoba?

Zaradi nagnjenosti k statusu quo ne opustimo slabih navad in ne začnemo privzemati dobre.

PRO
Članki
Članki Čredni nagon

Odgovor na vprašanje, zakaj vratarji na svetovnem prvenstvu pri branjenju enajstmetrovk delajo škodo svojim ekipam, je podoben odgovoru...