FINANCEpro - Povezujemo oglaševalce s poslovno javnostjo. Kaj je to? Pokojninska družba Apro

Partnerstvo v korist zavarovancev.

Vse manj tistih, ki delajo za vse več pokojnin

Izračunaj si pokojnino z mobilno aplikacijo!

 

Čas branja: 4 min
03.09.2015  22:30
V Sloveniji se je povprečna starostna pokojnina z leti močno znižala; pokojnino namreč prejema vse več ljudi, zaposlenih pa je vse manj; v prihodnosti bo razmerje še slabše
Vse manj tistih, ki delajo za vse več pokojnin

Razmerje med zaposlenimi in upokojenci se je letos še poslabšalo, za eno pokojnino namreč dela le še 1,3 zaposlenega. Razmere negativno vplivajo na višino javnih pokojnin, v prihodnosti pa se bodo te zaradi negativnih demografskih gibanj le še zniževale.

1.1441306948-1rt.1441317732.jpg

Ste vedeli, da je bilo v Sloveniji leta 1992 okoli 420 tisoč prejemnikov pokojnin, na enega upokojenca pa je delalo 1,8 zaposlenega? Do marca letos so se razmere korenito spremenile, število upokojencev je zraslo na 612 tisoč, število zavarovancev pa upadlo - na enega upokojenca dela le še 1,37 zaposlenega. V prihodnosti bodo razmere še slabše, javna pokojnina pa še nižja. Ob pripravi bele knjige o reformi pokojninskega in invalidskega zavarovanja, ki naj bi nastala na ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti do konca tega leta ter bo analizirala trenutne razmere na področju pokojninskega in invalidskega zavarovanja, proučila učinke zadnje pokojninske reforme iz leta 2012 in pripravila izbor mogočih rešitev, ki naj bi zagotovile dolgoročno javnofinančno vzdržnost pokojninskega sistema, smo naredili časovni presek pokojnin v Sloveniji.

Leto 1992 je bilo (skoraj) idilično

V prvem letu po osamosvojitvi sta bila v Sloveniji po podatkih zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje 764.902 zavarovanca obveznega pokojninskega in invalidskega zavarovanja. Ti so vsak mesec s prispevki financirali pokojninski sistem in 419.805 uživalcev pokojnin, ki so mesečno prejemali pokojnino. Na enega upokojenca je tako prišlo 1,8 zaposlenega. Povprečna pokojnina je znašala 71 odstotkov povprečne neto plače. Povprečna starostna pokojnina je bila še višja in je znašala 78 odstotkov povprečne neto plače. Po današnjih podatkih za povprečno neto plačo okoli tisoč evrov bi tako zaposleni ob upokojitvi za polno delovno dobo prejel 780 evrov javne pokojnine. Povprečna starost novih upokojencev je bila 52 let in šest mesecev za ženske ter 56 let in pet mesecev za moške.

Danes moramo za nižjo pokojnino delati dlje...

Do marca 2015 se je razmerje med zaposlenimi in upokojenci dodobra poslabšalo, saj je bilo takrat že 612.337 upokojencev in 831.154 zaposlenih, kar pomeni, da je na enega upokojenca prišlo le še 1,37 zaposlenega. To je eden glavnih razlogov, zakaj se je poleg podaljševanja življenjske dobe in posledično podaljševanja obdobja prejemanja pokojnin moral med zadnjimi pokojninskimi reformami znižati odmerni odstotek za izračun pokojnin in za zaposlene, ki se bodo upokojili po novi zakonodaji, bo pokojnina za polno delovno dobo 57,25 odstotka njihove povprečne neto plače v povprečju najboljših skupnih 21 let. Hkrati se je zvišala zahtevana upokojitvena starost, ki znaša 65 let - za polno pokojnino moramo tako delati precej dlje.

Povprečna pokojnina je marca 2015 znašala le še 56 odstotkov povprečne neto plače, povprečna starostna pokojnina pa je znašala 61 odstotkov, kar pomeni, da bi zaposleni s povprečno neto plačo tisoč evrov prejel le 610 evrov pokojnine. Zvišala se je tudi povprečna starost novih upokojencev, ki je lani znašala za ženske 58 let in 11 mesecev ter za moške 60 let in 11 mesecev.

... a dlje živimo

Ena redkih pozitivnih številk, ki se je povečala v korist prebivalstva, je podaljšanje pričakovane življenjske dobe, ki znaša za leto 2015 po poročilu EU Ageing Report 77,2 leta za novorojene moške in 83,4 leta za ženske. Koeficient starostne odvisnosti, ki prikazuje delež populacije, stare 65 let in več, kot delež potencialno delovno aktivne populacije, stare med 15 in 64 let, znaša za leto 2015 v Sloveniji 27 odstotkov. Delež populacije, stare 65 let in več, pa znaša 18,6 odstotka celotne populacije. Po zadnjih podatkih OECD namenja Slovenija letos približno 12 odstotkov svojega BDP za izdatke, povezane s pokojninami, kar jo uvršča v zgornji del držav - povprečje članic OECD je 9,5 odstotka BDP.

Leta 2050 bo za pokojnine delal manj kot en zaposleni

Kakšne bodo javne pokojnine leta 2050, bo najbolj odvisno od razmerja med zaposlenimi in upokojenci, ki bo ob nadaljevanju negativnih demografskih gibanj še slabše kot danes. Napovedi predvidevajo, da bo na enega upokojenca že manj kot en zaposleni, kar pomeni težave za pokojninski sistem, saj zdajšnjih višin pokojnin ni mogoče financirati iz vse manjših prispevkov. Manj zaposlenih bo namreč vplačalo tudi manj prispevkov.

Ena od možnosti bi bilo zvišanje obveznih prispevkov za pokojninsko zavarovanje, vendar to ob že tako visokih prispevkih v Sloveniji in preostalih stroških dela najbrž ni realna možnost, če si želimo konkurenčno gospodarsko okolje. Bolj realne so nove pokojninske reforme, ki bodo postopoma nižale odmerni odstotek za višino novih pokojnin - pokojnine za novoupokojene bodo čedalje nižje in za polno pokojnino bo treba delati vse dlje. Danes do 65. leta, leta 2050 morda do 67. oziroma 70. leta.

Vsak četrti bo starejši od 65 let

Demografske napovedi EU za leto 2050 napovedujejo Sloveniji, da bo delež prebivalcev, starih 65 let in več, že 24,9 odstotka celotnega prebivalstva. Močno se bo zvišal tudi koefi­cient starostne odvisnosti, in sicer z današnjih 27 odstotkov na 44 odstotkov. Podobno veliko povečanje izdatkov za javne pokojnine napovedujejo projekcije OECD, po katerih naj bi Slovenija leta 2050 porabila za pokojnine že 18 odstotkov BDP, kar jo uvršča na drugo mesto med vsemi članicami OECD, takoj za Luksemburg. Prihodnje pokojninske reforme bodo tako morale zmanjšati izdatke za pokojnine in preprečiti povečanje izdatkov za pokojnine iz javne blagajne.

Dobra plat prihodnosti je, da se bo leta 2050 živelo še dlje in novorojeni moški bo lahko takrat računal na povprečno življenjsko dobo 84 let, ženska na 89 let.

januarsko-srecanje05-be.1441306751.jpg.o.600px.jpg
Meja za dostojno višino pokojnine je 70 odstotkov plače

Kot pravi Karmen Dietner, predsednica uprave Pokojninske družbe A, je podaljševanje pričakovane življenjske dobe zelo dobra novica za družbo, za pokojninske sisteme pa pomeni izziv predvsem z vidika, kako zagotoviti primerno višino pokojnin. Samo javna pokojnina že danes več ne zadošča za dostojno življenje v pokoju, v prihodnje pa bo ta razlika še večja.

Po OECD je meja za dostojno višino pokojnine 70 odstotkov plače pred upokojitvijo in te meje v Sloveniji upokojenci ne dosegajo že danes, saj je povprečna starostna pokojnina 61 odstotkov povprečne neto plače. Rešitev, ki se je potrdila v številnih drugih državah in jo spodbuja tudi Evropska unija, je razvoj drugega pokojninskega stebra, s katerim si lahko zaposleni med delovno dobo prihranijo dodatna sredstva, iz katerih dobivajo ob upokojitvi dodatno pokojnino, ki nadomesti upad javnih pokojnin in zagotovi kakovostno življenje.

Za primeren razvoj drugega pokojninskega stebra pa bo treba v Sloveniji poleg zdajšnjih davčnih olajšav, s katerimi država spodbuja dodatno pokojninsko zavarovanje, predvsem ljudem odkrito povedati, na kakšne javne pokojnine lahko računajo, in jih informirati o možnostih, kako si lahko prihranijo še kaj in si zagotovijo dodatno pokojnino.

Napišite svoj komentar

Da boste lahko napisali komentar, se morate prijaviti.
PRO
Članki
Članki Evropa, stara celina

Zaradi podaljševanja življenjske dobe Evropejcev in sočasnega upada rodnosti postaja Evropa dobesedno stara celina.

PRO
Članki
Članki Zakaj smo podcenjevali epidemijo koronavirusa

Razlogi, zakaj na začetku večina ljudi ni resno jemala nevarnosti koronavirusa in je podcenjevala hitrost njegovega širjenja, so...

PRO
Članki
Članki Dodatno pokojnino lahko uredite na daljavo

Zaradi omejitev širjenja koronavirusa so vse zavarovalnice in pokojninske družbe zaprle svoje poslovalnice za fizične obiske, vendar...

PRO
Članki
Članki Evropa se stara

Staranje prebivalstva bo imelo največje negativne posledice na povečanje javnih izdatkov za pokojnine; na primeru Slovenije, kjer danes...

PRO
Članki
Članki Največ zaposlenih glede upokojitve skrbita zdravje in finance

Močno se spreminjajo tudi pogledi na to, kdo naj bi zaposlenim zagotavljal prihodke v pokoju. V povprečju zaposleni pričakujejo, da jim...

PRO
Članki
Članki Upokojevanje v letu 2020

Z letošnjim januarjem se prvič po dolgih letih pogoji za pridobitev starostne pokojnine ne poslabšujejo, pokojnine se za moške celo...

PRO
Članki
Članki Davčna olajšava letos, premija na obroke prihodnje leto

Na obroke lahko poleg novega fotelja ali televizorja vplačamo celo premijo dodatnega pokojninskega zavarovanja.

PRO
Članki
Članki Do nižje dohodnine z več otroki ali varčevanjem za pokojnino

Dohodninsko osnovo si lahko do konca leta znižamo z olajšavami. Najbolj uveljavljena je olajšava za vzdrževane družinske člane,...