FINANCEpro - Povezujemo oglaševalce s poslovno javnostjo. Kaj je to? Pokojninska družba Apro

Partnerstvo v korist zavarovancev.

Kolektivni pokojninski načrti postajajo vse bolj cenjeni

Izračunaj si pokojnino z mobilno aplikacijo!

 

Čas branja: 3 min
29.06.2015  22:30
Zaposleni v ZDA zelo cenijo možnost kolektivnega pokojninskega načrta, kot ugodnost delodajalca pa njihova vloga tudi pri nas ni več majhna
Kolektivni pokojninski načrti postajajo vse bolj cenjeni

Možnost vključitve v kolektivni pokojninski načrt kot veliko ugodnost svojega delodajalca ceni kar 89 odstotkov zaposlenih Američanov, tudi v Sloveniji to postaja eden pomembnejših mehkih dejavnikov ob zaposlitvi.

ameriski-par-ss.1435601572.jpg.o.600px.jpg

Po zadnji raziskavi ameriškega centra za pokojninske študije TCRS, v katero je bilo vključenih 4.550 polnoletnih zaposlenih Američanov, jih velika večina (89 odstotkov) možnost vključitve v kolektivni pokojninski načrt omenja kot pomembno ugodnost svojega delodajalca. Pozitivno in po svoje zanimivo je, da možnost kolektivnega pokojninskega načrta, s katerim ob pomoči delodajalca varčujejo za pokojnino podobno kot v okviru kolektivnega prostovoljnega dodatnega pokojninskega zavarovanja v Sloveniji, najbolj cenijo mlajši zaposleni. V starostni skupini anketiranih med 18 in 30 let jih kar 92 odstotkov navaja možnost pokojninskega načrta kot pomembno oziroma zelo pomembno ugodnost delodajalca.

Pokojninski načrt v ZDA ključna lastnost novega delodajalca

Na močno zavedanje o pomenu varčevanja za pokojnino nakazuje tudi to, da kar 77 odstotkov anketiranih vseh starosti navaja možnost vključitve v kolektivni pokojninski načrt kot eno glavnih meril, ko razmišljajo o ponudbi za zaposlitev pri novem delodajalcu. Največji vpliv na zaposlitev je bil zaznan v skupini anketiranih, starih med 30 in 40 let, kjer je kar 81 odstotkov navedlo pokojninski načrt kot ključno lastnost novega delodajalca.

pokojnina-zda.1435601571.png.o.600px.png

zorz-viviana-xx.1435601567.jpg.o.600px.jpg.o.240px.jpg
Viviana Žorž, Adecco:

Pri delu s kandidati za delo ugotavljamo, da se večina prestopov med podjetji ne zgodi zaradi večjega plačila, ampak zaradi mehkih dejavnikov.

Pokojninski načrt za dostojne prihodke ob upokojitvi

Kar polovica anketiranih bi zamenjala svojega delodajalca za drugega, če bi jim ta ob podobnem delu in enakem plačilu ponudil še boljše pogoje kolektivnega pokojninskega načrta. Takšnih je bilo spet največ v starostni skupini mlajših zaposlenih, saj bi 65 odstotkov zaposlenih, starih med 18 in 30 let, zamenjalo delodajalca zgolj zaradi boljših pogojev pokojninskega načrta ob predpostavki podobnega dela in plače. Raziskava prikazuje, da zaposlenim v ZDA, posebej mlajšim, poleg same plače pomenijo zelo veliko tudi druge ugodnosti delodajalca, med katerimi je na najvišjem mestu prav kolektivni pokojninski načrt, s katerim si ob pomoči delodajalca zaposleni lahko zagotovijo dostojne prihodke ob upokojitvi.

V Sloveniji plača velik, vendar ne nujno edini dejavnik

Viviana Žorž iz Addeca meni, da je odnos zaposlenih v ZDA do vključitve v kolektivni pokojninski načrt posledica najmanj dveh stvari: da se posamezniki globoko zavedajo svoje odgovornosti, da poskrbijo zase v starosti, in drugič, davčne obravnave takih prejemkov. »V Adeccu v Sloveniji pri delu s kandidati ugotavljamo, da se večina prestopov med podjetji ne zgodi zaradi večjega plačila, ampak zaradi mehkih dejavnikov, kot so odnosi v podjetju, vsebina dela, usklajevanje dela z zasebnim življenjem ... Vsekakor pa zaposleni visoko ocenjujejo primerno plačilo za delo in cenijo, kadar jih delodajalci nagradijo glede na zmožnosti podjetja,« je še pojasnila Žorževa.

polanic-iztok-003-jm.1435601569.jpg.o.600px.jpg.o.240px.jpg
Iztok Polanič, Pomgrad:

Naše izkušnje kažejo, da se pri novih zaposlitvah vse bolj pojavlja vprašanje dodatnega pokojninskega varčevanja.

»Zaposleni v gradbeni skupini Pomgrad so že od začetka vključeni v dodatno pokojninsko zavarovanje. Naše izkušnje kažejo, da se pri novih zaposlitvah vprašanje dodatnega pokojninskega varčevanja vse bolj pojavlja, je pa na drugi strani tudi res, da na morebitno odločitev o zaposlitvi pri delodajalcu najbolj vpliva višina osebnega dohodka,« je pojasnil Iztok Polanič iz Pomgrada.

Pri nas prostovoljno varčuje 60 odstotkov zavarovancev

Po zadnjih podatkih ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti je bilo konec leta 2014 v prostovoljno dodatno pokojninsko zavarovanje vključenih 489.881 zaposlenih, kar je skoraj 60 odstotkov vseh zavarovancev obveznega pokojninskega in invalidskega zavarovanja. Od teh pa jih kar 96 odstotkov varčuje prek kolektivnih pokojninskih načrtov, kar pomeni, da je velika večina vključena prek svojih delodajalcev. Takšnim premije v celoti ali vsaj deloma financirajo družbeno odgovorni delodajalci. Navedena razmerja potrjuje tudi Žiga Vižintin iz Pokojninske družbe A, saj so tudi velika večina od njihovih 41 tisoč zavarovancev kolektivni zavarovanci, ki jim premije financirajo podjetja.

1.1435601889.png

Nizka mesečna premija je pri nas težava

»Večini zaposlenim premije v celoti oziroma vsaj delno plačujejo delodajalci, v zadnjih letih pa se počasi povečuje delež tistih zaposlenih, ki poleg delodajalca tudi sami prispevajo del premije in si s tem povečajo svoje prihranke za pokojnino,« dodaja Vižintin. Ob tem opozarja na pomembno dejstvo: »Vključitev v pokojninski načrt sama po sebi še ne pomeni, da bomo v pokoju prejemali zadosti visoko dodatno pokojninsko rento za dostojno življenje. Pomembno je tudi, da varčujemo z zadosti visoko premijo, da si bomo do upokojitve prihranili zadosti sredstev.« Težavo nizke mesečne premije, ki jo zaposleni v Sloveniji namenjajo za dodatno pokojnino, razkrivajo tudi statistike MDDSZ, saj je v prejšnjem letu povprečna premija znašala slaba dva odstotka povprečne bruto plače, po podatkih raziskave ameriškega centra za pokojninske študije pa v ZDA zaposleni v kolektivni pokojninski načrt v povprečju namenja osem odstotkov svoje plače.

Napišite svoj komentar

Da boste lahko napisali komentar, se morate prijaviti.
PRO
Članki
Članki Ali morate spet doplačati dohodnino?

Večina še vedno ne ve, da si lahko poleg olajšave za vzdrževane družinske člane (otroke) dohodninsko osnovno zniža tudi z...

PRO
Članki
Članki Evropa, stara celina

Zaradi podaljševanja življenjske dobe Evropejcev in sočasnega upada rodnosti postaja Evropa dobesedno stara celina.

PRO
Članki
Članki Zakaj smo podcenjevali epidemijo koronavirusa

Razlogi, zakaj na začetku večina ljudi ni resno jemala nevarnosti koronavirusa in je podcenjevala hitrost njegovega širjenja, so...

PRO
Članki
Članki Dodatno pokojnino lahko uredite na daljavo

Zaradi omejitev širjenja koronavirusa so vse zavarovalnice in pokojninske družbe zaprle svoje poslovalnice za fizične obiske, vendar...

PRO
Članki
Članki Evropa se stara

Staranje prebivalstva bo imelo največje negativne posledice na povečanje javnih izdatkov za pokojnine; na primeru Slovenije, kjer danes...

PRO
Članki
Članki Največ zaposlenih glede upokojitve skrbita zdravje in finance

Močno se spreminjajo tudi pogledi na to, kdo naj bi zaposlenim zagotavljal prihodke v pokoju. V povprečju zaposleni pričakujejo, da jim...

PRO
Članki
Članki Upokojevanje v letu 2020

Z letošnjim januarjem se prvič po dolgih letih pogoji za pridobitev starostne pokojnine ne poslabšujejo, pokojnine se za moške celo...

PRO
Članki
Članki Davčna olajšava letos, premija na obroke prihodnje leto

Na obroke lahko poleg novega fotelja ali televizorja vplačamo celo premijo dodatnega pokojninskega zavarovanja.