FINANCEpro - Povezujemo oglaševalce s poslovno javnostjo. Kaj je to? Pokojninska družba Apro

Partnerstvo v korist zavarovancev.

Začel bom varčevati za pokojnino! Ampak jutri...

Izračunaj si pokojnino z mobilno aplikacijo!

 

Čas branja: 5 min
03.06.2015  22:30
Veliko razhajanje med dobrimi nameni zaposlenih pri varčevanju za pokojnino in realnostjo, kar ni značilno le za Slovenijo

»Začel bom varčevati za pokojnino, ampak jutri,« je najpogostejši odgovor zaposlenih, ko jih vprašamo, ali že varčujejo za pokojnino. Po drugi strani pa večina zaposlenih meni, da jim zgolj javna pokojnina ne bo omogočala dostojnega življenja in da bi bilo torej dobro namensko varčevati za dodatno pokojnino.»

Veliko razhajanje med dobrimi nameni zaposlenih pri varčevanju za pokojnino in realnostjo, kdaj dejansko začnejo varčevati, ni značilno le za Slovenijo, temveč je razširjeno tudi v drugih državah,« pravi Žiga Vižintin iz Pokojninske družbe A.

pokojnina-ss.1433353939.jpg.o.600px.jpg
Ob pogovoru z zaposlenimi v podjetjih so odgovori vedno enaki: saj to zavarovanje res ni napačno, bom začel kmalu tudi jaz oziroma res bi bilo dobro, da tudi sam začnem, ampak na žalost večina čez mesec dni še vedno ne varčuje, potem hitro mine eno leto, deset let in že smo pred upokojitvijo.

Na podlagi številnih raziskav, v katerih so proučevale zavedanje ljudi v ZDA o pomembnosti varčevanja za pokojnino, so ugotovili, da se ljudje večinoma zavedajo, da samo od javnih pokojnin ne bodo mogli živeti dostojno, da bodo javne pokojnine čedalje nižje in da je varčevanje za pokojnino dobro in potrebno.

Kljub temu se tisti zaposleni, ki imajo možnost vključitve v kolektivni pokojninski načrt prek delodajalca (to možnost ima približno polovica vseh zaposlenih v ZDA), vključijo le počasi, skoraj tretjina pa nikoli. Še slabše, po ugotovitvah profesorja univerze UCLA Andersona Schloma Benartzija jih večina ne varčuje z zadostnimi premijami, da bi po upokojitvi ohranila svoj življenjski standard.

Nesorazmerje med zavedanjem in dejanji

Podobno nesorazmerje med zavedanjem in dejanskim vedenjem ljudi v zvezi z varčevanjem za pokojnino je opaziti tudi v Sloveniji. V raziskavi Financ je skoraj 90 odstotkov vseh sodelujočih izjavilo, da pričakujejo, da bo njihova javna pokojnina nižja od 70 odstotkov njihove trenutne plače, kar je tudi meja za višino pokojnine, pod katero naj ne bi mogli dostojno živeti v pokoju. Kar 38 odstotkov pa jih pričakuje, da bo njihova javna pokojnina nižja od 50 odstotkov njihove trenutne plače.

Razmerja so drugačna, ko pogledamo želje posameznikov o višini njihove pokojnine, saj po raziskavi o varčevanju za pokojnino družbe GfK Slovenija iz leta 2012 kar polovica vprašanih želi pokojnino, ki bi bila enaka ali celo višja od njihovih trenutnih prihodkov, le 13 odstotkov pa bi se zadovoljilo s pokojnino, nižjo od 80 odstotkov trenutnih prihodkov.

Krive so vedenjske omejitve v nas

Zakaj pri varčevanju za pokojnino obstaja tako veliko razhajanje med zavedanjem posameznikov in njihovim dejanskim vedenjem, je eno glavnih vprašanj, s katerim so se v zadnjih 50 letih ukvarjali raziskovalci vedenjske ekonomije, vede, ki povezuje ekonomijo in psihologijo. Vižintin je poudaril tri najpomembnejše psihološke omejitve, ki po njegovem tudi zaposlenim v Sloveniji otežujejo, da bi kljub svojemu zavedanju, da bi bilo koristno varčevati za pokojnino, naredili prave korake in se vključili v zavarovanje, saj nismo po vedenjskih pristranskostih nič kaj drugačni od Američanov.

Nenaklonjenost izgubi

Nenaklonjenost izgubi je psihološka pristranskost ljudi, da izgube občutimo močneje kot dobičke enake vrednosti. Vižin­tin navaja primer iz raziskave Richarda Thalerja, po kateri izgube občutimo približno še enkrat močneje kot dobičke. Tako bi večina ljudi tvegala z možnostjo 50 proti 50 le, če bi lahko izgubila sto evrov in dobila 200 evrov.

V povezavi z varčevanjem za pokojnino so vedenjski ekonomisti v ZDA odkrili, da nenaklonjenost izgubi odvrača zaposlene, da bi varčevali v pokojninskih načrtih, saj se morajo v zameno za prihranke v prihodnosti danes odpovedati delu svoje plače in vplačati premijo zavarovanja, ki jo dojamejo kot izgubo, do katere čutijo psihološki odpor, kar jih podzavestno odvrača od vključitve. Podobno psihološki odpor do zvišanja svoje mesečne premije čutijo zaposleni, ki že varčujejo za pokojnino, saj vsako zvišanje občutijo kot izgubo svojega razpoložljivega dohodka.

Nagnjenost k statusu quo

Nagnjenost k statusu quo se kaže kot psihološki odpor proti spremembam, ki pri posameznikih privede do odlašanja in neaktivnosti. To nas spremlja na vsakem koraku našega življenja - spomnimo se na odlašanje pri prenehanju kajenja ali začetku zdravega prehranjevanja - in nič drugače ni pri začetku varčevanja za pokojnino, dodaja Vižin­tin. »Ob pogovoru z zaposlenimi v podjetjih so odgovori vedno enaki: saj to zavarovanje res ni napačno, bom začel kmalu tudi jaz oziroma res bi bilo dobro, da tudi sam začnem, ampak na žalost večina čez mesec dni še vedno ne varčuje, potem pa hitro mine eno leto, deset let in že smo pred upokojitvijo.«

Darovanje organov

Kako velik vpliv ima neaktivnost ljudi v realnem svetu, zgovorno priča primer darovanja organov v Nemčiji in Avstriji. V Nemčiji v primeru smrti nameni svoje organe darovanju približno 20 odstotkov prebivalcev, medtem ko je v sosednji Avstriji takšnih kar 99,98 odstotka prebivalcev. Ker med državama ni večjih družbenonazorskih razlik, je tako veliko odstopanje težko razumljivo.Razlog je enostaven in se skriva v organizaciji sistema darovanja organov. V Nemčiji je za darovanje organov potrebno soglasje posameznika (tako imenovani opt-in sistem), v Avstriji pa je sistem zastavljen v nasprotni smeri (opt-out sistem), kjer se predpostavlja, da so samodejno darovalci vsi razen tisti, ki posebej izjavijo, da to ne želijo biti. Privzeta izbira je torej, da si darovalec organov, in večina ljudi zaradi nagnjenosti k neaktivnosti preprosto ne naredi ničesar in tako ostane pri osnovni izbiri.

Podobno opt-in zasnovo ima večina pokojninskih načrtov podjetij, pri katerih mora zaposleni najprej izpolniti pristopno izjavo, da se želi vključiti, in je šele nato vključen. Po Vižintinu je to nesmiselna ovira, ki znižuje raven vključenosti zaposlenih. Na srečo jo je zadnja pokojninska reforma z zakonom ZPIZ-2 v Sloveniji odpravila, saj lahko po novem delodajalec v pokojninski načrt vključi vse zaposlene razen tistih, ki posebej izrazijo, da ne želijo biti vključeni.Edina težava je, da večina podjetij, ki svojim zaposlenim že omogoča dodatno pokojninsko zavarovanje, deluje po starih pokojninskih načrtih, ki zahtevajo aktivno vključitev zaposlenega, in verjetno bo minilo kar nekaj časa, da se bodo delodajalci v Sloveniji zavedeli koristi samodejne vključitve in jo vpeljali v svoje pokojninske načrte. »Zagotovo pa mora biti interes podjetja, ki svojim zaposlenim omogoča dodatno pokojninsko zavarovanje, da je vanj vključena večina zaposlenih,« je jasen Vižintin.

Kratkovidnost

Kratkovidnost je psihološka omejitev posameznikov, da svoje misli osredotočajo le na sedanjost in si težko predstavljajo posledice svojih odločitev v prihodnosti. To je še posebej izrazito pri dolgoročnih zavarovanjih, kot je pokojninsko, ko si večina, posebej mlajših, le težko predstavlja sebe v pokoju in svoje tedanje potrebe.Tako si, ko smo soočeni z izbiro, ali se vključiti v dodatno pokojninsko zavarovanje ali drugo investicijsko zavarovanje, večinoma zamislimo le to, koliko nas bo vplačilo premije stalo danes, ne pa, kakšne ugodnosti oziroma prihodke bomo zaradi sklenitve zavarovanja prejeli v prihodnosti. »Ljudje si laže predstavljamo škodo na avtomobilu kot pa sebe v pokoju, zaradi česar smo med drugim toliko manj pripravljeni skleniti pokojninsko kot avtomobilsko zavarovanje,« pojasnjuje Vižintin.

Kako se lahko izognemo psihološkim omejitvam?

Po Vižintinu se psihološkim omejitvam ne moremo preprosto izogniti, ker so globoko zakoreninjene v nas, lahko pa jih obrnemo v drugo smer, tako da nas namesto oviranja pri vključitvi v zavarovanje k temu spodbujajo. »Izhajati moramo iz tega, da pomagamo ljudem uresničiti njihove želje in zagotoviti varnost v fizičnem in socialnem smislu, kar je zagotovo ena od temeljnih želja vsakega posameznika.

Če večina zaposlenih jasno izjavi, da želi imeti v pokoju skoraj enake prihodke svoji plači, in če vemo, da znaša javna pokojnina 57 odstotkov plače, potem moramo izvajalci zavarovanj, delodajalci in tudi država pomagati ljudem, da bodo te cilje tudi uresničili.« Zelo močan vpliv na vključe­nost ima samodejna vključitev zaposlenih v pokojninske načrte, ki jo uporablja že več kot polovica delodajalcev v ZDA.

Dodatno je zelo učinkovito samodejno zviševanje premije za že vključene zaposlene, ki ga vežemo na povišanje plač. Pri samodejni vključitvi začne psihološka omejitev nagnjenosti k statusu quo delati v našo korist, saj bodo vključeni zaposleni težili k ohranitvi trenutnega statusa - da so vključeni.Veliko zanimivih možnosti ponuja po Vižintinu tudi sodobna tehnologija, s katero lahko učinke zavarovanja v prihodnosti že danes predstavimo ljudem veliko bolj nazorno in jim s tem pomagamo vzpostaviti večjo psihološko povezavo s prihodnostjo, kar bo vodilo k večji pripravljenosti za sklenitev zavarovanja. »Pri dolgoročnih zavarovanjih je najpomembneje, da prihodnost občutimo danes,« poudarja.

Napišite svoj komentar

Da boste lahko napisali komentar, se morate prijaviti.
PRO
Članki
Članki Varčevanje za pokojnino največji finančni stres za Američane 2

Slabi dve tretjini Američanov obžalujeta, da sta v preteklosti preveč trošili, namesto da bi varčevali za pokojnino.  

PRO
Članki
Članki Davčna olajšava letos, premija na obroke prihodnje leto

Tudi letos lahko pri Pokojninski družbi A premijo individualnega dodatnega pokojninskega zavarovanja plačate na obroke.

PRO
Članki
Članki Recept za nižjo dohodnino 

Le še do konca leta lahko izkoristimo eno redkih davčnih olajšav v Sloveniji, s katero si lahko znižamo dohodnino in poskrbimo za svojo...

PRO
Članki
Članki Znižajte si dohodnino do konca leta z varčevanjem

Le še do konca leta si lahko znižamo dohodnino z vplačilom premije individualnega dodatnega pokojninskega zavarovanja, s katerim...

PRO
Članki
Članki Bo pokojninsko problematiko reševala generacija 50+?

Med vsemi državami OECD ima Slovenija eno najnižjih stopenj delovne aktivnosti zaposlenih v starosti od 55 do 64 let. Ta znaša le 35...

PRO
Članki
Članki Kaj pa zdaj, ko zmanjkuje zaposlenih?

Kar 75 odstotkov zaposlenih v Sloveniji se upokoji takoj, ko izpolnijo minimalne pogoje za upokojitev, tako ima Slovenija med vsemi...

PRO
Članki
Članki Koliko vas stane kognitivna lenoba?

Zaradi nagnjenosti k statusu quo ne opustimo slabih navad in ne začnemo privzemati dobre.

PRO
Članki
Članki Čredni nagon

Odgovor na vprašanje, zakaj vratarji na svetovnem prvenstvu pri branjenju enajstmetrovk delajo škodo svojim ekipam, je podoben odgovoru...