FINANCEpro - Povezujemo oglaševalce s poslovno javnostjo. Kaj je to? Pokojninska družba Apro

Partnerstvo v korist zavarovancev.

Varčevanje za pokojnino? Bodoči upokojenci nanj radi pozabijo

Izračunaj si pokojnino z mobilno aplikacijo!

 

Čas branja: 3 min
13.05.2015  15:11
Upravljavci pokojninskih skladov na Finančni konferenci o tem, kako ljudi prepričati v varčevanje za starost

Kakšna je prihodnost pokojninskih skladov? Prebivalstvo se stara. Kako varčevanje narediti bolj mikavno in pokojninski sistem vzdržen? Predlogov je več. Pomembno pa je, da je na trgu konkurenca, pravi predsednik uprave državne Modre zavarovalnice Borut Jamnik.

Kot pravi Mitja Čok iz ekonomske fakultete, bi bilo najbrž veliko časa potrebnega za politično soglasje, če bi šli v velike reforme. Če bi uveljavili postopno usklajevanje oziroma dvigovanje delovne dobe, brez velikega govorjenja, bi se po njegovem mnenju dalo zadeve urediti lažje. Kot je Čok še dejal, je po upokojitvi pričakovana življenjska doba ves čas enaka. Tudi če se delovna doba daljša - pač, ljudje živimo dlje, je na 32. Finančni konferenci v Portorožu tolažil Čok.

Dostojna pokojnina bi morala biti 70 odstotkov povprečne plače, vrzel nastaja, je poudarila moderatorica okrogle mize, revizorka Tatjana Horvat. Da, to drži, pravi Čok, a povprečje pri nas je okoli 60-odstotno.

Bomo vrzel mašili prek vplačili v sklad?

Torej - imamo pokojninske sklade kot drugi steber pokojninskega varčevanja, ki je v Sloveniji prostovoljen. Kaj se je v zadnjih letih dogajalo z vplačili? »Naša pričakovanja niso bila izpolnjena, po letu 2001, ko smo začeli s tem varčevanjem, so bile naše projekcije bistveno bolj optimistične. Nismo upoštevali tako velikih dvigov sredstev in menili smo, da bo dodatno pokojninsko varčevanje večja vrednota, da bodo ljudje razumeli, da javne pokojnine upadajo,« pravi članica uprave Pokojninske družbe A Karmen Dietner. Za dostojno pokojnino bo potrebno dodatno varčevanje izboljšati.

financna-konferenca-pokojninski-skladi.1431522651.jpg.w.600px.jpg

Borut Jamnik trdi, da poslujejo v povsem tržnih razmerah - ima pa res del zagotovljenih prihodkov iz upravljanja vplačil javnih uslužbencev: »Ampak niti to ni zagotovljeno, tudi tu država varčuje.« Pravi, da skušajo pridobivati individualne premije na trgu.

Kako je možno ljudi motivirati za vplačila? Le prek davčnih olajšav? Jamnik odgovarja: »Načeloma je eden od ukrepov izobraževanje. Potem pa so tu še drugi mehanizmi in država je aktivna. Zakonodaja se je spremenila na način, da so uvedeni mehanizmi glede na vstop in izstop iz varčevanja.« Torej - ugodneje je, če v sistemu ostanete, kot če izstopite.

Jamnik: Konkurenca na trgu je vedno dobra

Sicer pa tudi na Hrvaškem ljudje niso kar sami po sebi zelo zainteresirani za svojo pokojnino, čeprav z leti zavest raste, pravi Petar Vlaić, predsednik uprave, Erste, upravljanje obveznim mirovinskim fondom. Pravi, da v bolj razvitih ekonomijah velja celo, da delodajalec izbere pokojninski sklad, vključenost je praktično obvezna. Sicer pa po mnenju Boruta Jamnika ni nemogoče, da se bo tudi v Sloveniji zgodil poskus vpeljave obveznega drugega stebra, pri čemer je treba biti previden. Ob tem pa poudarja: »Konkurenca na trgu se mi zdi vedno dobra. Ne glede na to, da smo mi v državni lasti. Treba je vzpostaviti ustrezen sistem, kjer razni subjekti na trgu tekmujejo tudi v učinkovitosti.«

Kje pa so donosi?

Po pokojnincih oziroma donosih so klestili odpisi, podrejene obveznice, nizke obrestne mere ... »Vsi skladi smo vodili bolj konservativno naložbeno politiko in imeli okoli petodstoten donos - dolgoročen. Pri rezih podrejenih obveznic v bankah smo bili vsi nekako prizadeti. Morda se bo to kdaj obrnilo v našo korist, a breme, sicer porazdeljeno, je bilo. Krizo smo nekako prebrodili,« je optimistična Karmen Dietner.

Vlaić pravi, da so za donose nekaj časa nazaj skrbeli tudi z naložbami v slovenske vrednostne papirje. Pravi, da še vedno vlagajo v delnice slovenskih družb. »Na tujih trgih imamo hrvaški pokojninski skladi od 15 do 20 odstotkov celotnih sredstev.«

So skladi gonilo ali cokla finančnih trgov? »Hrvaški primer kaže, da so pokojninci že gonilo finančnih trgov,« pravi Jamnik: »Tudi v Sloveniji smo bili pomembni povpraševalci po slovenskem dolgu, tudi takrat, ko so se nekatera podjetja refinancirala z izdajo kratkoročnih vrednostnih papirjev, smo kupovali med 30 in 50 odstotkov vseh izdaj.« Dodaja še, da so deleži delnic zelo visoki v bolj tveganih podskladih (gre za sklade življenjskega cikla, kjer se v mlajši dobi vplačuje v tveganejše podsklade, potem v bolj konservativne).

Skrite (nizke) rente

Karmen Dietner ne pove, kakšna je povprečna pokojninska renta: »Pri nas je to varčevanje mlado in spodobno rento lahko dobiš, če dlje časa varčuješ. Naj rečem, da je naša renta med 20 in 200 evrov.« Pravi, da se gredo tudi pospešene rente, ki so posledica nizkih sredstev. Torej, najprej se izplačujejo višje rente, kasneje nižje. Nova pokojninska zakonodajo sicer takšna izplačila nekoliko omejuje, še pravi. »Šele, ko bo nekdo videl, da sosed ima dodatno pokojninsko rento, se bo morda začelo o tem bolj razmišljati,« pravi Dietnerjeva.

Več o tem, kam z denarjem, ko na banki izgublja vrednost, in o tem, kaj je zanimivo za varčevanje na dolgi rok, preberete še na [www.finance.si] .

Napišite svoj komentar

Da boste lahko napisali komentar, se morate prijaviti.
PRO
Članki
Članki Davčna olajšava letos, premija na obroke prihodnje leto

Tudi letos lahko pri Pokojninski družbi A premijo individualnega dodatnega pokojninskega zavarovanja plačate na obroke.

PRO
Članki
Članki Recept za nižjo dohodnino 

Le še do konca leta lahko izkoristimo eno redkih davčnih olajšav v Sloveniji, s katero si lahko znižamo dohodnino in poskrbimo za svojo...

PRO
Članki
Članki Znižajte si dohodnino do konca leta z varčevanjem

Le še do konca leta si lahko znižamo dohodnino z vplačilom premije individualnega dodatnega pokojninskega zavarovanja, s katerim...

PRO
Članki
Članki Bo pokojninsko problematiko reševala generacija 50+?

Med vsemi državami OECD ima Slovenija eno najnižjih stopenj delovne aktivnosti zaposlenih v starosti od 55 do 64 let. Ta znaša le 35...

PRO
Članki
Članki Kaj pa zdaj, ko zmanjkuje zaposlenih?

Kar 75 odstotkov zaposlenih v Sloveniji se upokoji takoj, ko izpolnijo minimalne pogoje za upokojitev, tako ima Slovenija med vsemi...

PRO
Članki
Članki Koliko vas stane kognitivna lenoba?

Zaradi nagnjenosti k statusu quo ne opustimo slabih navad in ne začnemo privzemati dobre.

PRO
Članki
Članki Čredni nagon

Odgovor na vprašanje, zakaj vratarji na svetovnem prvenstvu pri branjenju enajstmetrovk delajo škodo svojim ekipam, je podoben odgovoru...

PRO
Članki
Članki Ali morate znova doplačati dohodnino?

Ali ste v prejšnjih dneh med več kot 124 tisoč Slovenci, ki so prejeli informativni izračun dohodnine in jo bodo morali znova...