FINANCEpro - Povezujemo oglaševalce s poslovno javnostjo. Kaj je to? Pokojninska družba Apro

Partnerstvo v korist zavarovancev.

Živeli bomo vse dlje, a od česa?

Izračunaj si pokojnino z mobilno aplikacijo!

 

Čas branja: 3 min
23.04.2015  22:30
Upokojenci današnjim zaposlenim ponujajo preprost nasvet: začni varčevati zgodaj, čim bolj pogosto in nepretrgano

Podaljševanje življenjske dobe v zadnjih desetletjih pomeni velik napredek za celotno družbo, postavlja pa se vprašanje, kakšno kakovost življenja bomo lahko ob vse nižjih pokojninah sploh uživali v pokoju. Brez dodatne pokojnine bo življenje vse prej kot rožnato.

Pričakovana življenjska doba se je v svetovnem povprečju, zahvaljujoč napredkom sodobne medicine, v zadnjega četrt stoletja podaljšala s 65,3 na 71,5 leta, v prihodnje pa se bo še podaljševala. Enemu večjih civilizacijskih dosežkov pa niso sledili javni pokojninski sistemi, saj ti temeljijo na razmerju med aktivnimi člani, ki redno plačujejo prispevke, in odvisnimi člani - upokojenci, ki dobivajo prejemke iz pokojninskega sistema. Dokler se je število delovno aktivnih povečevalo, se je sorazmerno povečeval tudi obseg pravic iz pokojninskih sistemov - pokojnine so bile vse višje in izkoristili smo jih lahko vse prej, ob obratu starostne piramide pa se je začel nasproten proces, saj visokih javnih pokojnin ni možno več financirati na podlagi prispevkov vse manjše aktivne populacije.

varcevanje-ss.1429813575.jpg.o.600px.jpg
Foto: Shutterstock

Skrb zbujajoče upadanje delovno aktivnega prebivalstva

Tako je bilo še leta 1993 v Sloveniji na enega upokojenca 1,7 zaposlenega, leta 2014 le še 1,3. Enako gibanje pesti vse razvite države, ki se spopadajo z naraščanjem deleža starejšega prebivalstva. Za eno najbolj »sivih« držav velja Japonska, kjer prebivalci, starejši od 65 let, že zdaj pomenijo četrtino vse populacije, do leta 2050 pa bo starejših od 65 let že 40 odstotkov celotnega prebivalstva. V Sloveniji je bilo leta 2012 16,8 odstotka prebivalcev, starih 65 let ali več, njihov delež pa se bo po napovedih enako kot v drugih razvitih državah povečeval proti 30 odstotkom do leta 2050. Po projekcijah Eurostata je pričakovana življenjska doba v Sloveniji letos ob rojstvu za moške 77,5 leta in za ženske 83,4 leta, do leta 2060 pa se bo podaljšala na 84,3 leta za moške in 88,9 leta za ženske.

Nič kaj rožnato življenje zgolj z javno pokojnino

Vse to vpliva na višino javnih pokojnin. Leta 2000 je bila povprečna starostna pokojnina v Sloveniji 75 odstotkov povprečne neto plače, lani le še 61 odstotkov, kar je enoodstotni upad na letni ravni. Življenje zgolj z javno pokojnino bo v pokoju vse prej kot rožnato, sploh ker je lani povprečna starostna pokojnina znašala le nekaj čez 600 evrov. Tako v okviru prostovoljnega dodatnega pokojninskega zavarovanja v Sloveniji namensko varčuje le približno 60 odstotkov vseh zaposlenih, preostali so večinoma brez namenskih prihrankov za obdobje upokojitve. Tudi tisti, ki varčujejo kako drugače, večinoma varčujejo s prenizkimi mesečnimi premijami, da bi jim v pokoju v celoti nadomestila upad javnih pokojnin.

V anketi Financ so se bralci izkazali za nadpovprečne varčevalce, saj jih je 65 odstotkov namensko varčevalo za upokojitev, od tega 62 odstotkov v prostovoljnem dodatnem pokojninskem zavarovanju, 37 odstotkov v naložbenih življenjskih zavarovanjih, 28 odstotkov z bančnim depozitom, 22 odstotkov v vzajemnih skladih, 16 odstotkov v delnicah, 15 odstotkov v gotovini in 12 odstotkov v žlahtnih kovinah.

pokojnine-24-4.1429813576.png.o.240px.png

Drugi pokojninski steber v Sloveniji že daje rezultate

Prek deset tisoč zavarovancev dodatnega pokojninskega zavarovanja je lani poleg javne pokojnine že prejemalo tudi dodatno pokojninsko rento. V Pokojninski družbi A so izračunali, da si je njihov povprečni prejemnik dodatne pokojnine, ki se je odločil za enakomerno dosmrtno dodatno pokojninsko rento, lani s 57 evri mesečne rente izboljšal javno pokojnino za približno 9,2 odstotka. Še višje dodatne pokojnine prejemajo tisti, ki so se odločili za izplačilo pospešene rente, ki je višja v prvih nekaj letih pokoja, nato pa se zniža. Ti zavarovanci so lani prejemali povprečno mesečno rento 181 evrov. Ker je v Sloveniji dodatno pokojninsko zavarovanje na voljo šele od leta 2001, so glede na kratko obdobje varčevanja dodatne pokojnine že solidne, daljše bo obdobje varčevanja, višje bodo rente. Zaposleni, ki bo začel varčevati prvi delovni dan, si bo do upokojitve ne le nadomestil upad javnih pokojnin, ampak tudi zagotovil presežek, s katerim bo lahko kakovostneje preživljal svoje obdobje po koncu zaposlitve.

V ZDA 61 odstotkov zaposlenih namerava odložiti upokojitev

V zadnji raziskavi podjetja Franklin Templeton je 33 odstotkov anketiranih zaposlenih v ZDA navedlo, da nimajo nobenih prihrankov za obdobje upokojitve, kar pomeni, da bodo v celoti odvisni od socialnega zavarovanja. Tako jih kar 61 odstotkov namerava odložiti svojo upokojitev zaradi ekonomskih razlogov in delati naprej, dokler jim bo zdravje dopuščalo. Pogosto upokojenci posežejo po dodatnem delu, da si povečajo prihodke, vendar je v ZDA 20 odstotkov trenutnih upokojencev moralo v pokoj zaradi zdravstvenih razlogov, čeprav so mislili nadaljevati delo.

Ob nezadostnih prihrankih za pokojnino narašča tudi skrb zaposlenih, kako bodo živeli v pokoju. Tako kar 90 odstotkov anketiranih Američanov pred upokojitvijo zelo skrbi, kako jim bo uspelo preživeti v pokoju. Dobra polovica je pri tem v skrbeh, da bodo preživeli svoje prihranke ali da bodo morali sprejeti izrazita poslabšanja svojega življenjskega standarda.

Pri nas starejši delajo manj kot drugje

V Sloveniji je po podatkih Sursa leta 2012 le devet odstotkov prejemnikov starostnih pokojnin po začetku prejemanja pokojnine želelo nadaljevati delo, sedem odstotkov pa se je pred upokojitvijo odločilo, da dela s skrajšanim delovnim časom. Po stopnji delovne aktivnosti starih med 55 in 64 leti sodimo v Sloveniji na sam rep vseh članic EU, saj je delovno aktivnih v tej starostni skupini pri nas le 30 odstotkov. Na Švedskem denimo je takih čez 70 odstotkov, povprečje EU pa znaša skoraj 50 odstotkov.

Kako se izogniti stresu, povezanem s finančnim položajem v pokoju?

Večina anketiranih upokojencev v ZDA, Kanadi in Veliki Britaniji je ponudila današnjim zaposlenim preprost nasvet: začni varčevati zgodaj, čim bolj pogosto in konstantno. Velike so tudi razlike, kako varno se počutijo zaposleni v zvezi s svojo upokojitvijo, glede na to, ali imajo narejen pokojninski varčevalni načrt ali ne. Med tistimi brez varčevalnega načrta je v Kanadi le 55 odstotkov zaposlenih samozavestnih v zvezi s svojim finančnim stanjem v pokoju, pri tistih z varčevalnim načrtom pa je samozavestnih kar 94 odstotkov.

Napišite svoj komentar

Da boste lahko napisali komentar, se morate prijaviti.
PRO
Članki
Članki Varčevanje za pokojnino največji finančni stres za Američane 2

Slabi dve tretjini Američanov obžalujeta, da sta v preteklosti preveč trošili, namesto da bi varčevali za pokojnino.  

PRO
Članki
Članki Davčna olajšava letos, premija na obroke prihodnje leto

Tudi letos lahko pri Pokojninski družbi A premijo individualnega dodatnega pokojninskega zavarovanja plačate na obroke.

PRO
Članki
Članki Recept za nižjo dohodnino 

Le še do konca leta lahko izkoristimo eno redkih davčnih olajšav v Sloveniji, s katero si lahko znižamo dohodnino in poskrbimo za svojo...

PRO
Članki
Članki Znižajte si dohodnino do konca leta z varčevanjem

Le še do konca leta si lahko znižamo dohodnino z vplačilom premije individualnega dodatnega pokojninskega zavarovanja, s katerim...

PRO
Članki
Članki Bo pokojninsko problematiko reševala generacija 50+?

Med vsemi državami OECD ima Slovenija eno najnižjih stopenj delovne aktivnosti zaposlenih v starosti od 55 do 64 let. Ta znaša le 35...

PRO
Članki
Članki Kaj pa zdaj, ko zmanjkuje zaposlenih?

Kar 75 odstotkov zaposlenih v Sloveniji se upokoji takoj, ko izpolnijo minimalne pogoje za upokojitev, tako ima Slovenija med vsemi...

PRO
Članki
Članki Koliko vas stane kognitivna lenoba?

Zaradi nagnjenosti k statusu quo ne opustimo slabih navad in ne začnemo privzemati dobre.

PRO
Članki
Članki Čredni nagon

Odgovor na vprašanje, zakaj vratarji na svetovnem prvenstvu pri branjenju enajstmetrovk delajo škodo svojim ekipam, je podoben odgovoru...