FINANCEpro - Povezujemo oglaševalce s poslovno javnostjo. Kaj je to? Pokojninska družba Apro

Partnerstvo v korist zavarovancev.

Koliko zaostaja Slovenija pri dodatnih pokojninah

Izračunaj si pokojnino z mobilno aplikacijo!

 

Čas branja: 2 min
19.02.2015  22:30
V Sloveniji je v pokojninskih skladih za 1,8 milijarde evrov sredstev oziroma pet odstotkov BDP; kako je drugje?

Konec leta 2014 so sredstva zasebnih pokojninskih zavarovanj v najrazvitejših državah presegla vrednost 31 tisoč milijard evrov in se glede na prejšnje leto povečala za 6,1 odstotka. V Sloveniji smo imeli v upravljanju zgolj za 1,8 milijarde evrov sredstev oziroma skromnih pet odstotkov BDP.

Zasebna dodatna pokojninska zavarovanja, znana tudi kot drugi in tretji pokojninski steber, ki ga v Sloveniji pomeni prostovoljno dodatno pokojninsko zavarovanje, so v razvitih državah z daljšo tradicijo zasebnih varčevanj že veliko bolj razvita. To najbolj nazorno prikazuje obseg sredstev, ki jih upravljajo zasebni pokojninski skladi in so znašali konec leta 2014 že več kot 31 tisoč milijard evrov. Zavidljiva je tudi letna rast sredstev, ki je posledica tako doseženih donosov kot tudi pritoka rednih vplačil premij - zadnja so se okrepila za 6,1 odstotka glede na minulo leto.

id-starejsi-par-th

V domačih pokojninskih skladih premalo sredstev

Za Slovenijo zadnji razpoložljivi podatki ministrstva za delo, družino in socialne zadeve kažejo bolj klavrno podobo, saj so znašala skupna sredstva v upravljanju zasebnih pokojninskih skladov septembra 2013 približno 1,8 milijarde evrov, kar je slabih pet odstotkov BDP. Delež zaposlenih, ki so vključeni v dodatno pokojninsko zavarovanje, je velik in znaša približno 60 odstotkov vseh vključenih v obvezno pokojninsko zavarovanje, več skrbi pa zbuja negativno gibanje skupnih sredstev v upravljanju.

Drugačen trend kot v tujini

Vse od leta 2011 upada tako vrednost skupnih sredstev v upravljanju zasebnih pokojninskih skladov kot tudi število zaposlenih, vključenih v dodatno pokojninsko zavarovanje. Trend je nasproten kot v preostalih državah, kjer so dodatna zasebna pokojninska zavarovanja samoumevna že desetletja, in se kaže v nizkih stopnjah nadomestitev pokojnin v Sloveniji. Pri nas skupna stopnja neto nadomestitve pokojnine za Slovenijo po poročilu OECD za leto 2013 znaša le 59 odstotkov neto plače pred upokojitvijo. V ZDA je ta stopnja 89 odstotkov, na Češkem pa 98, kar pomeni, da povprečni Čeh ob upokojitvi prejema skupno pokojnino (javna in zasebna) skoraj v vrednosti svoje neto plače pred upokojitvijo.

Pokojnina iz drugega stebra za deset tisoč upokojencev

Nizka skupna stopnja nadomestitve za Slovenijo izvira iz tega, da je prejemnikov dodatnih (zasebnih) pokojnin v Sloveniji zaradi poznega začetka dodatnega pokojninskega zavarovanja (od leta 2001) in izrednih dvigov sredstev po poteku desetih let od začetka varčevanja še razmeroma malo. Trenutno naj bi prejemalo dodatno pokojnino iz drugega stebra približno deset tisoč upokojencev, se pa to število naglo povečuje, kar bo v prihodnje pozitivno vplivalo na stopnje nadomestitev, vendar bi se moralo število prejemnikov dodatnih pokojnin precej povečati, če bi hoteli dvigniti povprečje. V Sloveniji je bilo lani decembra 611.355 upokojencev, kar pomeni že 76 odstotkov delovno aktivnega prebivalstva.

Danes devet odstotkov dodatka k pokojnini

Zavarovanci, ki so varčevali v okviru individualnega dodatnega pokojninskega zavarovanja in se zdaj upokojujejo, že občutijo koristi dodatnega pokojninskega zavarovanja, ki jim občutno izboljša njihove prihodke v pokoju. V Pokojninski družbi A, kjer za dodatno pokojnino varčuje več kot 41 tisoč zaposlenih, je bila povprečna klasična dodatna pokojnina, izplačana lani, 53 evrov na mesec, kar ob povprečni pokojnini 610 evrov pomeni skoraj devet odstotkov dodatka. Zaposleni z večjimi dohodki, ki so varčevali z visokimi mesečnimi premijami, pa prejemajo dodatne pokojninske rente v višini več kot 200 evrov na mesec.

pokojnine-36

Daleč največ sredstev imajo zasebni pokojninski skladi v ZDA, kjer skupna sredstva presegajo 19 tisoč milijard evrov. Sledijo skladi v Veliki Britaniji z dobrih 2,6 tisoč milijard sredstev. Tudi primerjava sredstev v deležu BDP kaže podobno, vendar je daleč pred vsemi na vrhu Nizozemska, kjer sredstva zasebnih pokojninskih skladov znašajo 165 odstotkov državnega BDP, v ZDA 127 odstotkov BDP, v Veliki Britaniji 116 odstotkov in v nam bolj bližnji Nemčiji 13,6 odstotka BDP.

Napišite svoj komentar

Da boste lahko napisali komentar, se morate prijaviti.
PRO
Članki
Članki EBRI: 79 odstotkov Američanov namerava delo nadaljevati po upokojitvi

To pa pogosto zaradi zdravstvenih in drugih razlogov ne bo možno. Medtem so starejši Slovenci še vedno med najmanj delovno aktivnimi.

PRO
Članki
Članki Ali morate spet doplačati dohodnino?

Če ste eden izmed 307.570 Slovencev, ki ste v minulih dneh prejeli informativni izračun dohodnine, po katerem boste to morali spet...

PRO
Članki
Članki Večino zaposlenih v razvitih državah skrbi, kako bodo shajali v pokoju

Kar polovica zaposlenih Evropejcev pričakuje, da bo morala po upokojitvi še delati prek različnih oblik občasnega dela.

PRO
Članki
Članki Nemci bodo delali do 67. leta

Nemška koalicija je soglasno sprejela postopen dvig upokojitvene starosti na 67 let.

PRO
Članki
Članki Pogoji za javne pokojnine v letu 2019

Letos so prvič izenačeni pogoji za pridobitev starostne pokojnine za moške in ženske.

PRO
Članki
Članki Varčevanje za pokojnino največji finančni stres za Američane 2

Slabi dve tretjini Američanov obžalujeta, da sta v preteklosti preveč trošili, namesto da bi varčevali za pokojnino.  

PRO
Članki
Članki Davčna olajšava letos, premija na obroke prihodnje leto

Tudi letos lahko pri Pokojninski družbi A premijo individualnega dodatnega pokojninskega zavarovanja plačate na obroke.

PRO
Članki
Članki Recept za nižjo dohodnino 

Le še do konca leta lahko izkoristimo eno redkih davčnih olajšav v Sloveniji, s katero si lahko znižamo dohodnino in poskrbimo za svojo...