FINANCEpro - Povezujemo oglaševalce s poslovno javnostjo. Kaj je to? Pokojninska družba Apro

Partnerstvo v korist zavarovancev.

Za polno pokojnino bo treba letos delati še malce dlje

Izračunaj si pokojnino z mobilno aplikacijo!

 

Čas branja: 2 min
05.02.2015  22:30
Upokojitvena starost se letos zvišuje za štiri mesece, podaljšuje se tudi obdobje povprečja za izračun višine starostne pokojnine, vse manj pa je zavarovancev

Slovenska pokojninska blagajna poka po šivih, na enega upokojenca namreč pride le še 1,37 zavarovanca. Zaradi staranja prebivalstva se bodo Slovenci upokojevali še starejši, ob vse bolj prazni malhi pa je vprašljiva tudi višina pokojnin, ki je že zdaj vse prej kot nadpovprečna.

Ob koncu leta je bilo pri nas 611.355 upokojencev, v obvezno zavarovanje pokojninskega in invalidskega zavarovanja pa je bilo vključenih 838.158 zavarovancev. Razmerje med skupinama znaša tako 1,37, en upokojenec pride le še na 1,37 zavarovanca - pred desetimi leti je razmerje znašalo 1,68.

laptop-ss.1423164610.jpg.o.600px.jpg
Foto: Shutterstock

Upokojitvena starost se zvišuje

Zaradi pokojninske reforme se upokojitvena starost v Sloveniji letos zvišuje za štiri mesece, kar pomeni, da se bodo ženske z 39 leti pokojninske dobe upokojile pri slabih 59 letih, moški s 40 leti pokojninske dobe pa pri starosti 59 let. Po koncu prehodnega obdobja bo upokojitvena starost za moške in ženske 65 let.

Upoštevalo se bo najugodnejših 21 let

026-pokojnine.1423164609.png.o.240px.png

S tem letom se podaljšuje tudi obdobje povprečja, na podlagi katerega se izračunava višina starostne pokojnine. Letos se upošteva povprečje najugodnejših zaporednih 21 let neto plače, od katerih se odmeri 57,25 odstotka in toliko znaša starostna pokojnina. Po koncu prehodnega obdobja se bo upoštevalo 24 najugodnejših zaporednih let.

Kako so živeli upokojenci v letu 2014?

Povprečna starostna pokojnina je decembra 2014 znašala 613,88 evra, kar pomeni dobrih 61 odstotkov povprečne neto plače. Pred desetimi leti je bilo razmerje ugodnejše, saj je povprečna pokojnina znašala 70,2 odstotka neto plače. To pomeni povprečno znižanje za skoraj odstotek letno.

Dostojna pokojnina znaša 700 evrov

Razlika do dostojne višine pokojnine, ki znaša po mednarodnih standardih vsaj 70 odstotkov plače pred upokojitvijo, je tako vsako leto večja in se bo v letu 2015 približala 10 odstotkom. Dodatno pokojninsko zavarovanje (drugi steber), s katerim v večini razvitih držav uspešno nadomeščajo upadanje javnih pokojnin, v Sloveniji nadomešča upad le delno. V zavarovanje je namreč vključena le približno polovica zaposlenih, mnogi od njih pa poleg tega vplačujejo prenizko mesečno premijo, da bi si z njo lahko zagotovili zadostno dodatno pokojnino, ki bi pokrila upad javne pokojnine.

026-pokojnine1.1423164610.png.o.240px.png

Kako pokriti pokojninsko vrzel

V Pokojninski družbi A, kjer za dodatno pokojnino varčuje prek 41 tisoč zavarovancev, bi imel njihov povprečni zavarovanec, ki bi se upokojil letos, približno 10 odstotkov višjo pokojnino kot nekdo, ki ni bil vključen v zavarovanje. Tako bi mu uspelo pokriti svojo pokojninsko vrzel in bi v pokoju prejemal skupno pokojnino (javno in dodatno) v višini 70 odstotkov plače pred upokojitvijo. Vsi zaposleni zaradi različnih okoliščin nimajo te možnosti, skrb zbujajoč pa je tudi podatek, da se vse od leta 2011 zmanjšujeta tako število zaposlenih, vključenih v drugi pokojninski steber, kot skupna višina privarčevanih sredstev dodatnega pokojninskega zavarovanja.

Večino upada sredstev lahko pripišemo možnosti enkratnega dviga sredstev po preteku 10 let, ki jo je ponujala prvotna zakonodaja in jo je veliko zavarovancev tudi izkoristilo. Zadnja pokojninska reforma je to možnost odpravila. Po novem se lahko sredstva dodatnega pokojninskega zavarovanja izplačajo v enkratnem znesku ob upokojitvi izjemoma le, če ne presegajo pet tisoč evrov, sicer pa se lahko izplačajo le v obliki dodatne pokojninske rente, ki jo zavarovanec prejema poleg javne pokojnine.

Priporočila OECD

Med glavnimi priporočili, kako si zagotoviti dostojno pokojnino, organizacija OECD v svojem zadnjem poročilu (Pensions outlook 2014) navaja prav nadaljnji razvoj drugega in tretjega pokojninskega stebra, ki se financirata na podlagi zasebnih prispevkov delodajalcev in zaposlenih. V državah, kot so ZDA in Velika Britanija, bo za prihodnje upokojence javna pokojnina pomenila le še 63 do 64 odstotkov prihodkov v pokoju, preostanek bodo zagotavljale pokojnine iz drugega in tretjega stebra. Na Nizozemskem, denimo, bo javna pokojnina dosegala le še 57 odstotkov prihodkov v pokoju. Kot pišemo v članku, je tudi za Slovenijo zelo pomembno, da obrnemo trend in da se začne število zaposlenih, vključenih v dodatno pokojninsko zavarovanje, spet povečevati.

Napišite svoj komentar

Da boste lahko napisali komentar, se morate prijaviti.
PRO
Članki
Članki Varčevanje za pokojnino največji finančni stres za Američane 2

Slabi dve tretjini Američanov obžalujeta, da sta v preteklosti preveč trošili, namesto da bi varčevali za pokojnino.  

PRO
Članki
Članki Davčna olajšava letos, premija na obroke prihodnje leto

Tudi letos lahko pri Pokojninski družbi A premijo individualnega dodatnega pokojninskega zavarovanja plačate na obroke.

PRO
Članki
Članki Recept za nižjo dohodnino 

Le še do konca leta lahko izkoristimo eno redkih davčnih olajšav v Sloveniji, s katero si lahko znižamo dohodnino in poskrbimo za svojo...

PRO
Članki
Članki Znižajte si dohodnino do konca leta z varčevanjem

Le še do konca leta si lahko znižamo dohodnino z vplačilom premije individualnega dodatnega pokojninskega zavarovanja, s katerim...

PRO
Članki
Članki Bo pokojninsko problematiko reševala generacija 50+?

Med vsemi državami OECD ima Slovenija eno najnižjih stopenj delovne aktivnosti zaposlenih v starosti od 55 do 64 let. Ta znaša le 35...

PRO
Članki
Članki Kaj pa zdaj, ko zmanjkuje zaposlenih?

Kar 75 odstotkov zaposlenih v Sloveniji se upokoji takoj, ko izpolnijo minimalne pogoje za upokojitev, tako ima Slovenija med vsemi...

PRO
Članki
Članki Koliko vas stane kognitivna lenoba?

Zaradi nagnjenosti k statusu quo ne opustimo slabih navad in ne začnemo privzemati dobre.

PRO
Članki
Članki Čredni nagon

Odgovor na vprašanje, zakaj vratarji na svetovnem prvenstvu pri branjenju enajstmetrovk delajo škodo svojim ekipam, je podoben odgovoru...