FINANCEpro - Povezujemo oglaševalce s poslovno javnostjo. Kaj je to? Pokojninska družba Apro

Partnerstvo v korist zavarovancev.

Dodatna pokojnina prihodkom primakne več kot 10 odstotkov

Izračunaj si pokojnino z mobilno aplikacijo!

 

Čas branja: 3 min
18.12.2014  22:30
Kdor je bil prek delodajalca vključen v kolektivno dodatno pokojninsko zavarovanje vse od začetka leta 2001, ima zdaj za več kot 10 odstotkov višjo pokojnino kot njegov kolega brez dodatne pokojnine

»Pokojnina podjetja« oziroma dodatna pokojninska renta iz prostovoljnega dodatnega pokojninskega zavarovanja tudi v Sloveniji dobiva vse večjo vlogo pri zagotavljanju dostojnih prihodkov ob upokojitvi.

1.1418931769.jpg

Javne pokojnine, ki so v zadnjem desetletju v povprečju upadle za deset odstotkov, novopečenim upokojencem že ne morejo več zagotavljati primerne višine prihodkov. Za dostojno pokojnino, ki pomeni 70 odstotkov plače pred upokojitvijo, je tako treba varčevati čim prej.

Vidne razlike pri inženirjih...

Slovensko podjetje z večinoma inženirskim kadrom je leta 2001 svoje zaposlene vključilo v kolektivno dodatno pokojninsko zavarovanje in jim skozi celotno obdobje financiralo maksimalne premije zavarovanja (5,844 odstotka bruto plače), drugo tega ni storilo - zaposleni zaradi tega niso imeli nič višjih neto plač kot kolegi v prvem podjetju. Po 13 letih se začenja glavnina zaposlenih v obeh podjetjih upokojevati in v prvem primeru upokojenci poleg javne pokojnine dobijo še povprečno 135 evrov dodatne mesečne pokojnine v obliki dosmrtne pokojninske rente. Če predpostavimo, da je povprečna pokojnina inženirja za polno delovno dobo približno 1.100 evrov, pomeni dodatna pokojnina približno 12 odstotkov njegove pokojnine in takšna je tudi razlika v skupnih prihodkih v pokoju z njegovim kolegom, ki v zavarovanje ni bil vključen.

... in trgovkah

Razlike so očitne tudi pri nižjih plačnih razredih. Prodajalka v trgovski dejavnosti z neto plačo 650 evrov bo imela za polno delovno dobo javno pokojnino okoli 430 evrov oziroma na ravni minimalne zajamčene pokojnine. Če je bila od leta 2001 vključena v dodatno pokojninsko zavarovanje in ji je delodajalec financiral vsaj minimalno mesečno premijo, bo poleg javne dobivala še dodatno pokojnino v vrednosti dobrih 30 evrov, kar pomeni okoli sedem odstotkov njene javne pokojnine. Če bi si sama od leta 2001 doplačevala še 15 evrov na mesec, bi bila njena dodatna pokojnina skoraj podvojena in bi znašala dobrih 55 evrov, kar bi pomenilo 13 odstotkov njene javne pokojnine.

Pokojnina podjetja ima vidno vlogo

Pokojnina podjetja ima tako čedalje večjo vlogo tudi pri zaposlenih slovenskih podjetjih. Po statistikah je približno 60 odstotkov zaposlenih v Sloveniji vključenih v dodatno pokojninsko zavarovanje, od tega večina (95 odstotkov) prek kolektivnih pokojninskih shem podjetij, ki svojim zaposlenim financirajo premije zavarovanja ali v celoti ali v kombinaciji z zaposlenimi. Po anketi Financ s konca prejšnjega leta za pokojnino namensko varčuje v dodatnem pokojninskem zavarovanju 62 odstotkov anketiranih, od katerih jih je v kolektivno pokojninsko zavarovanje prek delodajalcev vključenih 79 odstotkov. Skoraj polovici premijo v celoti financira delodajalec.

Varčujemo že, a premalo

V dodatno pokojninsko zavarovanje je pri nas vključenih približno pol milijona ljudi, ki imajo prek pokojninskih družb in zavarovalnic za dodatno pokojnino prihranjenih približno 1,8 milijarde evrov sredstev. Vključe­nost zaposlenih v zavarovanje je pri nas dobra - sploh glede na kratko tradicijo -, skrb zbujajoč pa je podatek o nizki povprečni premiji, ki znaša 35 evrov na mesec in ob naglem znižanju javnih pokojnin v zadnjem desetletju ne zadostuje za pokritje nastajajoče pokojninske vrzeli.

Primeri kažejo, da je tistim z maksimalnimi premijami uspelo pokriti upad javnih pokojnin, tisti, ki so plačevali nižje premije, pa so upad pokrili le delno. Zunaj dodatnega pokojninskega zavarovanja ostaja skoraj polovica zaposlenih, ki utegnejo v celoti občutiti upad javnih pokojnin, kar je ob negativnih demografskih gibanjih za prihodnost še posebej skrb zbujajoče.

Dodatne pokojnine je svet že sprejel

Čedalje večji pomen dodatnih pokojnin v svoji zadnji študiji poudarja tudi organizacija OECD. V poročilu za leto 2014 tako ugotavlja, da v razvitih državah dodatne pokojnine pomenijo vse večji delež prihodkov upokojencev. Tako v ZDA in Veliki Britaniji dodatna pokojnina sestavlja 36 odstotkov skupnih prihodkov v pokoju, javna pokojnina pa le 63 odstotkov. Še večje razlike najdemo v skandinavskih državah, na Nizozemskem pa povprečni upokojenec že skoraj polovico prihodkov v pokoju dobi iz dodatne pokojnine.

Očitna je tudi korelacija med samo višino prihodka ob upokojitvi in dodatno pokojnino, saj v državah z razvitim drugim in tretjim pokojninskim stebrom v povprečju skupni prihodki v pokoju presegajo 70 odstotkov neto plače pred upokojitvijo, kar naj bi bilo merilo za dostojne prihodke v pokoju, ki zagotav­ljajo ohranitev življenjskega standarda. V ZDA je povprečna skupna pokojnina (javna in dodatna) zaposlenega s povprečnimi prihodki skoraj 90 odstotkov plače pred upokojitvijo, podobno v Veliki Britaniji. Tudi v Nemčiji znašajo skupni prihodki v pokoju v povprečju 76 odstotkov neto plače, od tega pomeni javna pokojnina 55 odstotkov, dodatna pa 21 odstotkov.

Napišite svoj komentar

Da boste lahko napisali komentar, se morate prijaviti.
PRO
Članki
Članki Varčevanje za pokojnino največji finančni stres za Američane 2

Slabi dve tretjini Američanov obžalujeta, da sta v preteklosti preveč trošili, namesto da bi varčevali za pokojnino.  

PRO
Članki
Članki Davčna olajšava letos, premija na obroke prihodnje leto

Tudi letos lahko pri Pokojninski družbi A premijo individualnega dodatnega pokojninskega zavarovanja plačate na obroke.

PRO
Članki
Članki Recept za nižjo dohodnino 

Le še do konca leta lahko izkoristimo eno redkih davčnih olajšav v Sloveniji, s katero si lahko znižamo dohodnino in poskrbimo za svojo...

PRO
Članki
Članki Znižajte si dohodnino do konca leta z varčevanjem

Le še do konca leta si lahko znižamo dohodnino z vplačilom premije individualnega dodatnega pokojninskega zavarovanja, s katerim...

PRO
Članki
Članki Bo pokojninsko problematiko reševala generacija 50+?

Med vsemi državami OECD ima Slovenija eno najnižjih stopenj delovne aktivnosti zaposlenih v starosti od 55 do 64 let. Ta znaša le 35...

PRO
Članki
Članki Kaj pa zdaj, ko zmanjkuje zaposlenih?

Kar 75 odstotkov zaposlenih v Sloveniji se upokoji takoj, ko izpolnijo minimalne pogoje za upokojitev, tako ima Slovenija med vsemi...

PRO
Članki
Članki Koliko vas stane kognitivna lenoba?

Zaradi nagnjenosti k statusu quo ne opustimo slabih navad in ne začnemo privzemati dobre.

PRO
Članki
Članki Čredni nagon

Odgovor na vprašanje, zakaj vratarji na svetovnem prvenstvu pri branjenju enajstmetrovk delajo škodo svojim ekipam, je podoben odgovoru...