FINANCEpro - Povezujemo oglaševalce s poslovno javnostjo. Kaj je to? Pokojninska družba Apro

Partnerstvo v korist zavarovancev.

Kaj lahko reši slovenske pokojnine

Izračunaj si pokojnino z mobilno aplikacijo!

 

Čas branja: 2 min
13.11.2014  22:30
Pokojnine

Slovenci za dostojno življenje v pokoju potrebujemo vsaj 70 odstotkov svoje plače pred upokojitvijo. Kako do tega cilja? Ne bomo se mogli izogniti ne zviševanju upokojitvene starosti ne potrebne delovne dobe. Nujna so tudi nova delovna mesta z visoko dodano vrednostjo. Pomemben del k skupni pokojnini pa prinese tudi dodatna pokojnina. Da bi pospešili tovrstno varčevanje, da bi torej sploh lahko varčevali, moramo najprej dovolj zaslužiti. Pripomogle pa bi tudi dodatne spodbude za varčevanje.

Demografska projekcija Slovenije ni rožnata. Nemcem po tej plati kaže še slabše, vendar je njihov javni pokojninski sistem tudi zaradi večjega deleža zaposlenih veliko bolj vzdržen.

Slovenske pokojnine v prihodnosti tako lahko za vzdržne naredijo nova delovna mesta z visoko dodano vrednostjo in postopni dvig upokojitvene starosti, ob tem bomo morali tudi sami dodatno varčevati, je na nedavnem strokovnem posvetu o prihodnjem razvoju pokojninskega sistema na največje težave opozoril predsednik uprave Pokojninske družbe A Peter Filipič.

pokojninci-1.1415908948.jpg.o.600px.1415908987.jpg

Napovedi in številke

Po podatkih Zpiza že daljše obdobje približno tretjino odhodkov za pokojnine zagotavlja proračun, višina zbranih prispevkov pa zadošča za kritje izdatkov starostnih pokojnin in dela družinskih pokojnin. Po napovedih Eurostata bo leta 2050 v Sloveniji približno enako število mladih do 20 let kot danes, število delovno aktivnih ljudi med 20. in 64. letom pa se bo zmanjšalo za 250 tisoč. Sočasno se bo število starejših nad 64 let povečalo za 258 tisoč, na skupno kar 617 tisoč oseb, kar bo pomenilo že približno 30 odstotkov vseh prebivalcev Slovenije. Demografska napoved gotovo ni rožnata, vendar kaže demografija Nemčiji še slabše, saj se bo delež aktivnega prebivalstva, starega od 20 do 64 let, do leta 2050 po ocenah zmanjšal za kar 12 milijonov oziroma 24 odstotkov.

Razlika v delovno aktivnih prebivalcih

Razhajanje v primerjavi z Nemčijo ni demografske narave, temveč po deležu aktivnega in zaposlenega prebivalstva. Pri nas je zaposlenih 39 odstotkov prebivalcev, v Nemčiji pa kar 51 odstotkov in tudi pri njih se pojavljajo težave pri dolgoročni vzdržnosti pokojninskega sistema.

Na grafu se vidi velika razlika med potencialno delovno aktivnimi in realno delovno aktivnimi pri nas, medtem ko je razlika v Nemčiji minimalna. Po stopnji zaposlenosti smo Slovenci v vseh kategorijah prebivalstva v spodnji tretjini, povsem na zadnjem mestu pa smo po stopnji zaposlenosti v starostni skupni od 55 do 64 let, kjer je pri nas zaposlenih le 37 odstotkov ljudi, povprečje pa znaša 57 odstotkov. Tudi v državah s podobnimi oziroma višjimi stopnjami javnih pokojnin in podobnim sistemom »socialne države« kot v Sloveniji je stopnja zaposlenosti po podatkih Eurostata višja kot pri nas.

Kako do vesele pokojnine

»Cilj mora postati pokojnina v višini 70 odstotkov plače. Cilj je uresničljiv, saj ga že dosega večina razvitih držav,« pravi Filipič.

Na eni strani je treba zagotoviti vzdržen javni sistem. Kot pojasnjuje Filipič bi lahko z dvigom zaposlenosti potencialno aktivnega prebivalstva, starega od 18 do 56 let, z 71 odstotkov na 82 odstotkov do leta 2050 in postopnim povišanjem upokojitvene starosti kljub staranju prebivalstva dosegli vzdržnost javnega pokojninskega sistema. Ob tem bi ohranili zdajšnjo raven pravic iz obveznega pokojninskega zavarovanja. Dviga zaposlenosti in upokojitvene starosti pa ne bo brez novih delovnih mest, kar bo odločilno za dolgoročno rešitev pokojninske blagajne.

Na drugi strani pa so zasebna zavarovanja. Tudi če nam uspe ohraniti današnjo raven javnih pokojnin (59 odstotkov), to ni dovolj za dostojno življenje v pokoju. Zadostno 70-odstotno stopnjo nadomestitve pokojnin se da doseči tudi z dodatnim pokojninskim zavarovanjem, kar kaže primer večine držav članic OECD. Z načrtnim razvojem sistema jim je namreč uspelo zagotoviti dostojno življenje večini svojih prebivalcev tudi v pokoju.

Poziv k fleksibilnosti

»Za hitrejši razvoj dodatnega pokojninskega zavarovanja potrebujemo bolj prožen davčni pristop. Vsak zaposleni naj ima pravico do davčne olajšave v višini in dinamiki, ki mu omogoča pokriti njegovo pokojninsko vrzel med javno in dostojno pokojnino,« dodaja Filipič. Davčna olajšava trenutno znaša 5,844 odstotka bruto plače in zadostuje tistim, ki v sistem dodatnega pokojninskega zavarovanja vstopajo zgodaj, za tiste, ki vstopajo pozneje, pa ne - za njih bi bil tako nujen dvig olajšave na 10 oziroma več odstotkov.

pokojninci-2.1415909000.jpg.o.600px.jpg

Napišite svoj komentar

Da boste lahko napisali komentar, se morate prijaviti.
PRO
Članki
Članki Varčevanje za pokojnino največji finančni stres za Američane 2

Slabi dve tretjini Američanov obžalujeta, da sta v preteklosti preveč trošili, namesto da bi varčevali za pokojnino.  

PRO
Članki
Članki Davčna olajšava letos, premija na obroke prihodnje leto

Tudi letos lahko pri Pokojninski družbi A premijo individualnega dodatnega pokojninskega zavarovanja plačate na obroke.

PRO
Članki
Članki Recept za nižjo dohodnino 

Le še do konca leta lahko izkoristimo eno redkih davčnih olajšav v Sloveniji, s katero si lahko znižamo dohodnino in poskrbimo za svojo...

PRO
Članki
Članki Znižajte si dohodnino do konca leta z varčevanjem

Le še do konca leta si lahko znižamo dohodnino z vplačilom premije individualnega dodatnega pokojninskega zavarovanja, s katerim...

PRO
Članki
Članki Bo pokojninsko problematiko reševala generacija 50+?

Med vsemi državami OECD ima Slovenija eno najnižjih stopenj delovne aktivnosti zaposlenih v starosti od 55 do 64 let. Ta znaša le 35...

PRO
Članki
Članki Kaj pa zdaj, ko zmanjkuje zaposlenih?

Kar 75 odstotkov zaposlenih v Sloveniji se upokoji takoj, ko izpolnijo minimalne pogoje za upokojitev, tako ima Slovenija med vsemi...

PRO
Članki
Članki Koliko vas stane kognitivna lenoba?

Zaradi nagnjenosti k statusu quo ne opustimo slabih navad in ne začnemo privzemati dobre.

PRO
Članki
Članki Čredni nagon

Odgovor na vprašanje, zakaj vratarji na svetovnem prvenstvu pri branjenju enajstmetrovk delajo škodo svojim ekipam, je podoben odgovoru...