FINANCEpro - Povezujemo oglaševalce s poslovno javnostjo. Kaj je to? Pokojninska družba Apro

Partnerstvo v korist zavarovancev.

Danes minimalna plača, jutri revščina

Izračunaj si pokojnino z mobilno aplikacijo!

 

Čas branja: 3 min
16.10.2014  22:30
Samostojni podjetniki z obračunano minimalno plačo resda plačajo manj prispevkov, vendar jim bo zaradi tega tudi njihova javna pokojnina vse prej kot zadoščala za dostojno življenje

Plače v Sloveniji so zelo obremenjene s prispevki in davki, zato se tisti z višjimi prejemki zatekajo k ustanavljanju espejev, kjer si nato obračunavajo minimalno plačo. Zdajšnje ugodnosti takih prihrankov pa se bodo razblinile ob pogledu na prvo javno pokojnino, zato je treba za dostojno pokojnino čim prej začeti dodatno varčevati.

Zaposleni v podjetju z bruto plačo tri tisoč evrov prejme 1.786 evrov neto plače, celotni strošek delodajalca pa je 3.483 evrov. Mesečno zaposleni skupaj z delodajalcem vplača v pokojninsko blagajno skoraj četrtino bruto plače, kar pomeni dobrih 730 evrov. Če bi se upokojil po trenutno veljavni pokojninski zakonodaji, ki za izračun pokojnine upošteva približno 57 odstotkov povprečne neto plače v najboljših skupnih 20 letih, bi njegova pokojnina znašala dobrih tisoč evrov.

stetje-denarja-th.1413488436.jpg.o.600px.jpg
Foto: Thinkstock

place-202-2.1413488574.jpg.o.600px.jpg

Minimalna plača vodi v mizerno javno pokojnino

Zaradi visokih prispevkov vse več vodilnih kadrov ustanavlja espeje in prek njih opravlja delo za podjetje. S tem si znižajo plačno osnovo in plačajo manj prispevkov, vendar se ob tem odpira vprašanje višine njihove pokojnine. Če bi ta oseba ustanovila s. p., prek katerega bi svojemu delodajalcu mesečno izdajala račun v višini bruto stroška delodajalca, ki ga je imel prej z njeno zaposlitvijo, bi to znašalo 3.483 evrov na mesec. Sama bi si nato izplačevala minimalno bruto plačo 789 evrov, kar neto znese 560 evrov - skupni strošek znaša 916 evrov, mesečno pa bi ji na računu »ostalo« še 2.567 evrov, na katere bi seveda plačala davek. Takšna prak­sa poslovanja prek s. p. z minimalno plačo skozi celotno delovno dobo pa na koncu prinaša račun za zapitek - javno pokojnino le v višini minimalne, ki trenutno znaša 430 evrov na mesec.

Koliko samodiscipline premorejo espejevci

Razlika med javno pokojnino v obeh primerih je precejšnja in znaša 588 evrov na mesec. Preveč optimistična so ob tem pričakovanja, da si bodo espejevci od preostanka nekaj prihranili tudi za pokojnino oziroma varčevali v zadostni višini, da si jo bodo zagotovili v dostojni vrednosti. Če bi želela oseba od upokojitve prejemati 20 let mesečno rento v vrednosti 588 evrov, bi morala imeti privarčevanih najmanj 123 tisoč evrov. Zneski, ki bi jih oseba tako morala prihraniti za dostojno pokojnino, so visoki in zahtevajo dolgoročno načrtno varčevanje.

Za dostojno pokojnino pomemben tudi dvig premij

Izziv za Slovenijo je poleg povečanja vključenosti zaposlenih v dodatno pokojninsko zavarovanje tudi dvig premij, s katerimi zaposleni varčujejo, saj bodo morali v prihodnje z dodatno pokojnino nadomestiti vse večjo luknjo med javno in dostojno pokojnino. V praksi se zaposleni s povprečno neto plačo tisoč evrov lahko nadeja javne pokojnine 570 evrov, ob tem bi za dostojno življenje v pokoju moral prejemati vsaj še 130 evrov dodatne pokojninske rente.

Dostojni prihranki zahtevajo dolgoročno načrtno varčevanje

Zaposleni z s. p., ki bi v pokoju mesečno prejemal 588 evrov, bi bil zgolj na ravni svoje javne pokojnine v primeru zaposlitve. Če pogledamo, koliko dodatne pokojninske rente bi potreboval, če bi hotel prejemati 70 odstotkov svoje plače pred upokojitvijo, bi prišli že do 820 evrov mesečne rente, za izplačilo katere bi moral imeti prihranjenih kar 172 tisoč evrov.

Zneski, ki bi jih oseba tako morala prihraniti, da bi imela ob upokojitvi enako skupno pokojnino, kot bi znašala njena javna pokojnina, so visoki in zahtevajo dolgoročno načrtno varčevanje, katerega nujni pogoj pa je zavedanje te problematike. V Sloveniji v primerjavi z drugimi razvitimi državami dodatno varčevanje za pokojnino sicer še vedno ni zadostno razvito, problematiki prihodnjih dostojnih pokojnin pa namenjamo premalo pozornosti.

place-202.1413488664.jpg.o.600px.jpg

Dodatno pokojninsko zavarovanje - spregledana davčna olajšava

V Sloveniji kljub visokim prispevkom ostaja precej spregledana ena redkih davčnih olajšav - tista na premije dodatnega pokojninskega zavarovanja, s katerim lahko zaposleni davčno zelo ugodno varčujejo za dodatno pokojnino. Država spodbuja varčevanje z davčno olajšavo in ob kolektivnem zavarovanju prek delodajalca so premije zavarovanja oproščene plačila vseh prispevkov in dajatev ter se ne štejejo kot boniteta zaposlenega. Maksimalna mesečna olajšava znaša 5,844 odstotka bruto plače posameznega zaposlenega oziroma največ 2.819 evrov na leto. Podjetju se vse vplačane premije v letu upoštevajo še pri znižanju osnove za obračun davka od dobička pravnih oseb.

Zaposlenemu iz primera s 1.786 evri neto plače bi lahko delodajalec vplačal maksimalno mesečno premijo 175 evrov in zaposleni bi zaradi davčne olajšave prejel na svoj varčevalni račun dodatnega pokojninskega zavarovanja celotni znesek. Če bi podjetje istemu zaposlenemu povišalo bruto plačo za 175 evrov, bi zaposleni prejel le 80 evrov višjo neto plačo. Razlika v korist vplačila premije dodatnega pokojninskega zavarovanja je očitna, saj dobi zaposleni občutno večji mesečni znesek, iz katerega bo ob upokojitvi prejemal dodatno pokojninsko rento.

Po zakonu so sredstva last zavarovancev in se v primeru smrti pred pokojem v celoti dedujejo, kot se lahko deduje tudi dodatna pokojnina, če se zavarovanec odloči za rento z dedovanjem. Sredstva tudi nimajo nobene povezave z delodajalcem, saj ima vsak zavarovanec svoj individualni varčevalni račun, do katerega je upravičen le sam oziroma v primeru smrti njegovi dediči. Pomembno je zavedanje, da bomo zaradi demografije v prihodnje vsi imeli nižje javne pokojnine, kot pa je meja dostojne pokojnine (70 odstotkov plače), in bomo vsi ali ob pomoči delodajalca ali samostojno morali dodatno varčevati, samozaposleni pa še toliko bolj, saj bo njihova osnovna pokojnina zaradi nizkih vplačanih prispevkov še toliko nižja in bodo tako za njeno nadomestitev morali med svojo delovno dobo namenjati za pokojninsko varčevanje še večje zneske.

Napišite svoj komentar

Da boste lahko napisali komentar, se morate prijaviti.
PRO
Članki
Članki Varčevanje za pokojnino največji finančni stres za Američane 2

Slabi dve tretjini Američanov obžalujeta, da sta v preteklosti preveč trošili, namesto da bi varčevali za pokojnino.  

PRO
Članki
Članki Davčna olajšava letos, premija na obroke prihodnje leto

Tudi letos lahko pri Pokojninski družbi A premijo individualnega dodatnega pokojninskega zavarovanja plačate na obroke.

PRO
Članki
Članki Recept za nižjo dohodnino 

Le še do konca leta lahko izkoristimo eno redkih davčnih olajšav v Sloveniji, s katero si lahko znižamo dohodnino in poskrbimo za svojo...

PRO
Članki
Članki Znižajte si dohodnino do konca leta z varčevanjem

Le še do konca leta si lahko znižamo dohodnino z vplačilom premije individualnega dodatnega pokojninskega zavarovanja, s katerim...

PRO
Članki
Članki Bo pokojninsko problematiko reševala generacija 50+?

Med vsemi državami OECD ima Slovenija eno najnižjih stopenj delovne aktivnosti zaposlenih v starosti od 55 do 64 let. Ta znaša le 35...

PRO
Članki
Članki Kaj pa zdaj, ko zmanjkuje zaposlenih?

Kar 75 odstotkov zaposlenih v Sloveniji se upokoji takoj, ko izpolnijo minimalne pogoje za upokojitev, tako ima Slovenija med vsemi...

PRO
Članki
Članki Koliko vas stane kognitivna lenoba?

Zaradi nagnjenosti k statusu quo ne opustimo slabih navad in ne začnemo privzemati dobre.

PRO
Članki
Članki Čredni nagon

Odgovor na vprašanje, zakaj vratarji na svetovnem prvenstvu pri branjenju enajstmetrovk delajo škodo svojim ekipam, je podoben odgovoru...