FINANCEpro - Povezujemo oglaševalce s poslovno javnostjo. Kaj je to? Pokojninska družba Apro

Partnerstvo v korist zavarovancev.

Na višino svoje pokojnine imamo sami velik vpliv

Izračunaj si pokojnino z mobilno aplikacijo!

 

Čas branja: 3 min
18.09.2014  22:30
Bolj kot kadarkoli imamo posamezniki vpliv na svojo prihodnost, med drugim tudi na to, kako bomo živeli v pokoju

Dostojne pokojnine bomo Slovenci lahko imeli, vendar bomo morali zanje poskrbeti delno tudi sami oziroma ob pomoči delodajalca. Javna pokojnina bo namreč prenizka za dostojno življenje v pokoju, brez drugega stebra skoraj ne gre.

Slovenec z neto plačo tisoč evrov lahko danes računa na približno 570 evrov pokojnine iz obveznega pokojninskega zavarovanja. Upad glede na plačo je velik, in čeprav naj bi upokojenci imeli nižje življenjske stroške (odrasle otroke, ki jih ni treba vzdrževati, lastne nepremičnine, ki so jih že odplačali...), organizacija OECD ocenjuje, da naj bi za dostojno življenje v pokoju potrebovali vsaj 70 odstotkov plače pred upokojitvijo.

varcevanje3-ss.1411070895.jpg.o.600px.jpg
Foto: Shutterstock

Brez drugega stebra skoraj ne gre

Če pogledamo po svetu, so v večini razvitih držav javne pokojnine v primerjavi s plačami še nižje. V Nemčiji javna pokojnina v povprečju znaša 55 odstotkov plače, na Češkem 51 odstotkov, povprečje vseh članic organizacije OECD pa je 49 odstotkov. Slovenija je tako v tej primerjavi še nadpovprečna, krepko podpovprečni pa smo po skupni višini prihodkov v pokoju. Po zadnji raziskavi OECD pademo po skupni stopnji nadomestitve prihodkov v pokoju celo na predzadnje mesto med vsemi državami članicami. Razlog tiči tudi v premajhni razvitosti drugega pokojninskega stebra, ki je v Sloveniji prostovoljno dodatno pokojninsko zavarovanje.

nadomestitvenestopnje.1411071178.jpg.o.600px.1411071203.jpg

V Sloveniji je v dodatno pokojninsko zavarovanje vključenih več kot 500 tisoč zaposlenih, večina prek odgovornih delodajalcev, ki so prepoznali težavo prihodnjih nizkih javnih pokojnin in svoje zaposlene vključili v dodatno pokojninsko zavarovanje ter jim večinoma tudi financirajo premije zavarovanj. Še vedno pa je zaradi poznega začetka te oblike varčevanja (od leta 2001) in nizkih mesečnih premij v celotnem drugem stebru malo sredstev. Razlika je še večja, če se primerjamo z drugimi državami, saj v Sloveniji sredstva, zbrana v PDPZ, znašajo manj kot pet odstotkov BDP, v Veliki Britaniji dosegajo skoraj sto odstotkov BDP, na Irskem 49 odstotkov in na Slovaškem 8,4 odstotka.

Davčna olajšava še vedno neznanka

Težava je tudi, da zaposleni ne poznajo zavarovanja in vseh njegovih prednosti ter se le redko sami odločajo za vplačevanje premij dodatnega pokojninskega zavarovanja. Po raziskavi Financ dobrih 40 odstotkov vprašanih še vedno ne pozna davčne olajšave, s katero država spodbuja dodatno pokojninsko zavarovanje. Pri kolektivnem zavarovanju prek delodajalca so premije zavarovanja oproščene plačila vseh dajatev in se ne štejejo kot boniteta zaposlenega (mak­simalna mesečna olajšava znaša 5,844 odstotka bruto plače posameznega zaposlenega), podjetju pa se vse vplačane premije v letu upoštevajo še pri znižanju osnove za obračun davka od dobička pravnih oseb.

Zaposleni s tisoč evri neto plače lahko mesečno vplača maksimalno premijo 88 evrov in celoten znesek bo šel na račun dodatnega pokojninskega zavarovanja. Če bi zaposleni prejel enak znesek v obliki plače, bi dobil le 44 evrov neto izplačila zaradi plačila obveznih prispevkov in dajatev. Tako veliko razliko pri vsakomesečnem znesku varčevanja je pri drugih oblikah varčevanja (vzajemni skladi, depozit na banki...) težje in bolj tvegano nadomestiti z večjim donosom.

kakozletirastejo.1411071125.jpg.o.600px.1411071163.jpg

Kako v delovni dobi prihraniti 64.530 evrov

Zaposleni, ki prek kolektivnega zavarovanja vplačuje premijo 88 evrov na mesec, bo od vstopa v zavarovanje pri svojih 25 letih do upokojitve pri predvidoma 63 letih za dodatno pokojnino zbral 64.530 evrov (upoštevan konservativni 2,5-odstotni letni donos). Polovica privarčevanega zneska je posledica davčne olajšave. Če bi denimo varčeval na banki ob predpostavljeni enaki donosnosti, bi privarčeval 32.073 evrov. Varčeval bi namreč iz svoje neto plače, pri dodatnem pokojninskem zavarovanju pa se premije lahko vplačujejo iz bruto plače, kar se dolgoročno občutno pozna.

Davčno olajšavo lahko izkoristimo tudi individualno

Tudi brez delodajalca lahko izkoristimo davčno olajšavo in se vključimo v individualno dodatno pokojninsko zavarovanje, ki se od kolektivnega razlikuje po tem, da pri individualnem zavarovanju plačujemo premijo iz neto plače, konec leta pa se znesek vseh vplačanih premij upošteva pri znižanju osnove za obračun dohodnine, podobno kot znižanje osnove dohodnine zaradi vzdrževanega družinskega člana. Tako si sočasno znižamo dohodnino in varčujemo za dodatno pokojnino. Za pomoč pri izračunu davčne olajšave je na portalu ([pokojninsko.finance.si]) spletni izračun, s katerim si lahko izračunamo davčno olajšavo za našo plačo, sočasno pa še, na koliko javne pokojnine lahko računamo.

Tudi EU nam svetuje spodbujanje drugega stebra

Svet EU v svojih zadnjih priporočilih za Slovenijo predlaga, da se na podlagi javnih posvetovanj država dogovori o ukrepih za zagotavljanje vzdržnosti pokojninskega sistema po letu 2020, ki bodo obsegali prilagoditev najpomembnejših parametrov, kot sta povezava zakonsko določene upokojitvene starosti s pričakovano življenjsko dobo in spodbujanje zasebnih prispevkov v drugi steber pokojninskega sistema.

Napišite svoj komentar

Da boste lahko napisali komentar, se morate prijaviti.
PRO
Članki
Članki Davčna olajšava letos, premija na obroke prihodnje leto

Tudi letos lahko pri Pokojninski družbi A premijo individualnega dodatnega pokojninskega zavarovanja plačate na obroke.

PRO
Članki
Članki Recept za nižjo dohodnino 

Le še do konca leta lahko izkoristimo eno redkih davčnih olajšav v Sloveniji, s katero si lahko znižamo dohodnino in poskrbimo za svojo...

PRO
Članki
Članki Znižajte si dohodnino do konca leta z varčevanjem

Le še do konca leta si lahko znižamo dohodnino z vplačilom premije individualnega dodatnega pokojninskega zavarovanja, s katerim...

PRO
Članki
Članki Bo pokojninsko problematiko reševala generacija 50+?

Med vsemi državami OECD ima Slovenija eno najnižjih stopenj delovne aktivnosti zaposlenih v starosti od 55 do 64 let. Ta znaša le 35...

PRO
Članki
Članki Kaj pa zdaj, ko zmanjkuje zaposlenih?

Kar 75 odstotkov zaposlenih v Sloveniji se upokoji takoj, ko izpolnijo minimalne pogoje za upokojitev, tako ima Slovenija med vsemi...

PRO
Članki
Članki Koliko vas stane kognitivna lenoba?

Zaradi nagnjenosti k statusu quo ne opustimo slabih navad in ne začnemo privzemati dobre.

PRO
Članki
Članki Čredni nagon

Odgovor na vprašanje, zakaj vratarji na svetovnem prvenstvu pri branjenju enajstmetrovk delajo škodo svojim ekipam, je podoben odgovoru...

PRO
Članki
Članki Ali morate znova doplačati dohodnino?

Ali ste v prejšnjih dneh med več kot 124 tisoč Slovenci, ki so prejeli informativni izračun dohodnine in jo bodo morali znova...