FINANCEpro - Povezujemo oglaševalce s poslovno javnostjo. Kaj je to? Pokojninska družba Apro

Partnerstvo v korist zavarovancev.

Na višino svoje pokojnine imamo sami velik vpliv

Izračunaj si pokojnino z mobilno aplikacijo!

 

Čas branja: 3 min
18.09.2014  22:30
Bolj kot kadarkoli imamo posamezniki vpliv na svojo prihodnost, med drugim tudi na to, kako bomo živeli v pokoju
Na višino svoje pokojnine imamo sami velik vpliv

Dostojne pokojnine bomo Slovenci lahko imeli, vendar bomo morali zanje poskrbeti delno tudi sami oziroma ob pomoči delodajalca. Javna pokojnina bo namreč prenizka za dostojno življenje v pokoju, brez drugega stebra skoraj ne gre.

Slovenec z neto plačo tisoč evrov lahko danes računa na približno 570 evrov pokojnine iz obveznega pokojninskega zavarovanja. Upad glede na plačo je velik, in čeprav naj bi upokojenci imeli nižje življenjske stroške (odrasle otroke, ki jih ni treba vzdrževati, lastne nepremičnine, ki so jih že odplačali...), organizacija OECD ocenjuje, da naj bi za dostojno življenje v pokoju potrebovali vsaj 70 odstotkov plače pred upokojitvijo.

varcevanje3-ss.1411070895.jpg.o.600px.jpg
Foto: Shutterstock

Brez drugega stebra skoraj ne gre

Če pogledamo po svetu, so v večini razvitih držav javne pokojnine v primerjavi s plačami še nižje. V Nemčiji javna pokojnina v povprečju znaša 55 odstotkov plače, na Češkem 51 odstotkov, povprečje vseh članic organizacije OECD pa je 49 odstotkov. Slovenija je tako v tej primerjavi še nadpovprečna, krepko podpovprečni pa smo po skupni višini prihodkov v pokoju. Po zadnji raziskavi OECD pademo po skupni stopnji nadomestitve prihodkov v pokoju celo na predzadnje mesto med vsemi državami članicami. Razlog tiči tudi v premajhni razvitosti drugega pokojninskega stebra, ki je v Sloveniji prostovoljno dodatno pokojninsko zavarovanje.

nadomestitvenestopnje.1411071178.jpg.o.600px.1411071203.jpg

V Sloveniji je v dodatno pokojninsko zavarovanje vključenih več kot 500 tisoč zaposlenih, večina prek odgovornih delodajalcev, ki so prepoznali težavo prihodnjih nizkih javnih pokojnin in svoje zaposlene vključili v dodatno pokojninsko zavarovanje ter jim večinoma tudi financirajo premije zavarovanj. Še vedno pa je zaradi poznega začetka te oblike varčevanja (od leta 2001) in nizkih mesečnih premij v celotnem drugem stebru malo sredstev. Razlika je še večja, če se primerjamo z drugimi državami, saj v Sloveniji sredstva, zbrana v PDPZ, znašajo manj kot pet odstotkov BDP, v Veliki Britaniji dosegajo skoraj sto odstotkov BDP, na Irskem 49 odstotkov in na Slovaškem 8,4 odstotka.

Davčna olajšava še vedno neznanka

Težava je tudi, da zaposleni ne poznajo zavarovanja in vseh njegovih prednosti ter se le redko sami odločajo za vplačevanje premij dodatnega pokojninskega zavarovanja. Po raziskavi Financ dobrih 40 odstotkov vprašanih še vedno ne pozna davčne olajšave, s katero država spodbuja dodatno pokojninsko zavarovanje. Pri kolektivnem zavarovanju prek delodajalca so premije zavarovanja oproščene plačila vseh dajatev in se ne štejejo kot boniteta zaposlenega (mak­simalna mesečna olajšava znaša 5,844 odstotka bruto plače posameznega zaposlenega), podjetju pa se vse vplačane premije v letu upoštevajo še pri znižanju osnove za obračun davka od dobička pravnih oseb.

Zaposleni s tisoč evri neto plače lahko mesečno vplača maksimalno premijo 88 evrov in celoten znesek bo šel na račun dodatnega pokojninskega zavarovanja. Če bi zaposleni prejel enak znesek v obliki plače, bi dobil le 44 evrov neto izplačila zaradi plačila obveznih prispevkov in dajatev. Tako veliko razliko pri vsakomesečnem znesku varčevanja je pri drugih oblikah varčevanja (vzajemni skladi, depozit na banki...) težje in bolj tvegano nadomestiti z večjim donosom.

kakozletirastejo.1411071125.jpg.o.600px.1411071163.jpg

Kako v delovni dobi prihraniti 64.530 evrov

Zaposleni, ki prek kolektivnega zavarovanja vplačuje premijo 88 evrov na mesec, bo od vstopa v zavarovanje pri svojih 25 letih do upokojitve pri predvidoma 63 letih za dodatno pokojnino zbral 64.530 evrov (upoštevan konservativni 2,5-odstotni letni donos). Polovica privarčevanega zneska je posledica davčne olajšave. Če bi denimo varčeval na banki ob predpostavljeni enaki donosnosti, bi privarčeval 32.073 evrov. Varčeval bi namreč iz svoje neto plače, pri dodatnem pokojninskem zavarovanju pa se premije lahko vplačujejo iz bruto plače, kar se dolgoročno občutno pozna.

Davčno olajšavo lahko izkoristimo tudi individualno

Tudi brez delodajalca lahko izkoristimo davčno olajšavo in se vključimo v individualno dodatno pokojninsko zavarovanje, ki se od kolektivnega razlikuje po tem, da pri individualnem zavarovanju plačujemo premijo iz neto plače, konec leta pa se znesek vseh vplačanih premij upošteva pri znižanju osnove za obračun dohodnine, podobno kot znižanje osnove dohodnine zaradi vzdrževanega družinskega člana. Tako si sočasno znižamo dohodnino in varčujemo za dodatno pokojnino. Za pomoč pri izračunu davčne olajšave je na portalu ([pokojninsko.finance.si]) spletni izračun, s katerim si lahko izračunamo davčno olajšavo za našo plačo, sočasno pa še, na koliko javne pokojnine lahko računamo.

Tudi EU nam svetuje spodbujanje drugega stebra

Svet EU v svojih zadnjih priporočilih za Slovenijo predlaga, da se na podlagi javnih posvetovanj država dogovori o ukrepih za zagotavljanje vzdržnosti pokojninskega sistema po letu 2020, ki bodo obsegali prilagoditev najpomembnejših parametrov, kot sta povezava zakonsko določene upokojitvene starosti s pričakovano življenjsko dobo in spodbujanje zasebnih prispevkov v drugi steber pokojninskega sistema.

Napišite svoj komentar

Da boste lahko napisali komentar, se morate prijaviti.
PRO
Članki
Članki Evropa, stara celina

Zaradi podaljševanja življenjske dobe Evropejcev in sočasnega upada rodnosti postaja Evropa dobesedno stara celina.

PRO
Članki
Članki Zakaj smo podcenjevali epidemijo koronavirusa

Razlogi, zakaj na začetku večina ljudi ni resno jemala nevarnosti koronavirusa in je podcenjevala hitrost njegovega širjenja, so...

PRO
Članki
Članki Dodatno pokojnino lahko uredite na daljavo

Zaradi omejitev širjenja koronavirusa so vse zavarovalnice in pokojninske družbe zaprle svoje poslovalnice za fizične obiske, vendar...

PRO
Članki
Članki Evropa se stara

Staranje prebivalstva bo imelo največje negativne posledice na povečanje javnih izdatkov za pokojnine; na primeru Slovenije, kjer danes...

PRO
Članki
Članki Največ zaposlenih glede upokojitve skrbita zdravje in finance

Močno se spreminjajo tudi pogledi na to, kdo naj bi zaposlenim zagotavljal prihodke v pokoju. V povprečju zaposleni pričakujejo, da jim...

PRO
Članki
Članki Upokojevanje v letu 2020

Z letošnjim januarjem se prvič po dolgih letih pogoji za pridobitev starostne pokojnine ne poslabšujejo, pokojnine se za moške celo...

PRO
Članki
Članki Davčna olajšava letos, premija na obroke prihodnje leto

Na obroke lahko poleg novega fotelja ali televizorja vplačamo celo premijo dodatnega pokojninskega zavarovanja.

PRO
Članki
Članki Do nižje dohodnine z več otroki ali varčevanjem za pokojnino

Dohodninsko osnovo si lahko do konca leta znižamo z olajšavami. Najbolj uveljavljena je olajšava za vzdrževane družinske člane,...