FINANCEpro - Povezujemo oglaševalce s poslovno javnostjo. Kaj je to? Pokojninska družba Apro

Partnerstvo v korist zavarovancev.

Odgovorni delodajalci poskrbijo za dostojne pokojnine zaposlenih

Izračunaj si pokojnino z mobilno aplikacijo!

 

Čas branja: 4 min
11.09.2014  22:30
Svojim zaposlenim odgovorni delodajalci prispevajo sredstva za kolektivno dodatno pokojninsko zavarovanje, kar jim skupaj z javno pokojnino omogoča dostojno in aktivno življenje tudi v pokoju

Dodatno pokojninsko zavarovanje bo imelo ob upadajočih javnih pokojninah čedalje večji pomen pri zagotavljanju socialne varnosti prihodnjih upokojencev. Tega se družbeno odgovorna podjetja zavedajo že vrsto let.

091-realni-donosi.1410460966.png.o.240px.png

Zadnja pokojninska reforma je občutno zarezala v javne pokojnine, saj lahko danes zaposleni moški za 40 let delovne dobe računa na javno pokojnino v višini 57 odstotkov svoje povprečne neto plače. Povprečna mesečna neto starostna pokojnina je junija v Sloveniji znašala 611 evrov, kar 46 odstotkov upokojencev pa je dobilo pokojnino celo nižjo od 500 evrov na mesec. V Sloveniji je sicer velik del odgovornih delodajalcev z letom 2001 pristopil v kolektivno dodatno pokojninsko zavarovanje, v katero je danes vključenih več kot 500 tisoč zaposlenih. Plačani prispevki njihovim zaposlenim ob upokojitvi zagotavljajo dodatno pokojnino, to pa jim skupaj z javno pokojnino zagotavlja dostojno in aktivno življenje tudi v pokoju.

Večina zaposlenih kolektivno varčuje za pokojnino

Delodajalci zaposlenim sicer omogočajo različne pokojninske načrte, pri katerih lahko celotno premijo financira delodajalec oziroma jo financira le del, če tudi zaposleni financira del premije. Po anketi Financ s konca prejšnjega leta za pokojnino namensko varčuje v dodatnem pokojninskem zavarovanju 62 odstotkov anketiranih, od katerih jih je v kolektivno pokojninsko zavarovanje prek delodajalcev vključenih 79 odstotkov. Skoraj polovici premijo v celoti financira delodajalec.

Kakšen je rezultat po 13 letih?

V Pokojninski družbi A, kjer za dodatno pokojnino varčuje približno 40 tisoč zavarovancev - večina je vključena prek kolektivnih pokojninskih načrtov -, so izračunali, da lahko njihov povprečni zavarovanec, ki se bo upokojil letos, računa na deset odstotkov boljšo pokojnino, kot zaposleni, ki ni vključen v dodatno pokojninsko zavarovanje. Tisti, ki se bo upokojil čez deset let si bo pokojnino izboljšal za 20 odstotkov, na prihranke in pozneje dodatno pokojnino tako vplivata višina premije in čas varčevanja.

Dodatno pokojnino prejema deset tisoč upokojencev

Število prejemnikov dodatnih pokojnin se povečuje iz meseca v mesec in po ocenah naj bi pri vseh izvajalcih dodatnega pokojninskega zavarovanja prejemalo dodatno pokojnino že deset tisoč upokojencev. Sistem dodatnega pokojninskega zavarovanja tako po 13 letih dobiva svoj pravi namen - izplačevanje dodatnih pokojnin, ki v kombinaciji z javno pokojnino omogočajo dostojno življenje tudi v pokoju.

Konservativna naložbena politika skrbi za glavnico in zmeren donos

Pokojninske družbe in drugi izvajalci dodatnega pokojninskega zavarovanja so sicer borzno krizo leta 2008 prestali veliko bolje kot vzajemni skladi, k čemur so pripomogli konservativna naložbena politika in stroge zakonske omejitve glede njihovih naložbenih politik. Če pogledamo primerjavo realnih donosov od leta 2004 do 2013, so pokojninski skladi presegli donos vseh večjih vzajemnih skladov in indeksa SBI TOP (graf zgoraj desno).

Zakon predpisuje minimalni zajamčeni donos

Izvajalci dodatnega pokojninskega zavarovanja morajo vsakoletno zagotavljati zavarovancem najmanj minimalni zajamčeni donos, ki je predpisan po zakonu in se letno prilagaja ter mora znašati najmanj 40 odstotkov donosa slovenskih državnih obveznic z dospelostjo nad letom dni. Kljub razmeroma velikemu deležu vključenih v dodatno pokojninsko zavarovanje je vsota skupnih zbranih sredstev vseh zavarovancev še vedno nizka in ne dosega niti pet odstotkov domačega BDP - v Veliki Britaniji dosegajo skoraj sto odstotkov BDP, na Nizozemskem 134 odstotkov, na Irskem 49 odstotkov BDP...

Odgovornost tudi na plečih zaposlenih

Težava je v nizkih mesečnih premijah, saj zaposleni samostojno ne doplačujejo zadosti in se zanašajo le na prispevek delodajalca, če pa ga ta ne omogoča, se sami le redko vključijo v zavarovanje. Varčevanje za dodatno pokojnino bo moralo postati odgovornost obeh, tako delodajalca kot zaposlenega. Veliko bo treba narediti tudi na področju finančnega opismenjevanja ljudi in ozaveščanja o vprašanju nizkih javnih pokojnin, kjer bo morala bolj aktivno vlogo prevzeti država.

Toni Balažič, Mercator:

Zaposlenim, ki to želijo, že od začetka plačujemo dodatno pokojninsko zavarovanje po določbah zakona. V dodatno pokojninsko zavarovanje je zdaj vključenih 8.036 zaposlenih, 276 nekdanjih zaposlenih pa že prejema dodatno pokojnino. Vsi se moramo zavedati, da je dobro varčevati za čas po upokojitvi. Namen sistema dodatnega pokojninskega zavarovanja je zato čim daljše vplačevanje, da upravičenec po upokojitvi lahko prejema rento, s katero si izboljša svoj gmotni položaj. Pri nas bomo tako še uporabljali dodatno kolektivno pokojninsko zavarovanje za svoje zaposlene.

balazic-toni04-us.1410460964.jpg.o.600px.jpg

Foto: Urban Štebljaj

Peter Polanič, Panvita:

Zaposlene smo h kolektivnemu dodatnemu pokojninskemu zavarovanju vključili leta 2001 v sekundarnem delu in leta 2003 v primarnem delu skupine. V primarnem delu skupine je vsem zaposlenim za nedoločen čas omogočeno, da se vključijo v pokojninski načrt. Premija v višini 4,25 odstotka bruto plače na mesec je prispevek delodajalca. Vključenih je 167 zaposlenih. V sekundarnem delu pa delodajalec vsem zaposlenim, ki se vključijo v pokojninski načrt, prispeva večji del premije v fiksnem znesku. Vključenih je 80 zaposlenih.

Peter-Polanic-1.1410460965.jpg.o.600px.jpg

Samo Roš, Lek:

V Leku, članu skupine Sandoz, smo že leta 2001 ob uvedbi prostovoljnega dodatnega pokojninskega zavarovanja zapisali, da je treba vedno gledati tudi v prihodnost. Tako kot posameznik kakor tudi družba z nekaj tisoč zaposlenimi. Že takrat smo naše zaposlene spodbudili k temu, da so začeli razmišljati tudi o tem, kako si bodo ob nižjih pokojninah zagotovili stabilno življenje po upokojitvi. Pri tem našim zaposlenim od takrat omogočamo vplačevanje dodatnega pokojninskega zavarovanja v maksimalnem znesku davčne olajšave. S tem smo dejavno sodelovali pri naložbi v prihodnost lekovk in lekovcev in danes se kažejo pozitivni učinki te naše odločitve. Prepričani smo, da se bo s povečanjem števila upravičencev do dodatnih pokojnin še povečalo zanimanje zaposlenih in delodajalcev za dodatno pokojninsko zavarovanje, ki bo imelo ob upadajočih javnih pokojninah vedno večji pomen pri zagotavljanju socialne varnosti prihodnjih upokojencev.

ros-samo5-br.1410460963.jpg.o.600px.jpg

Foto: Barbara Reya

Bogdan Radaković, Goodyear Dunlop Sava Tires:

Podjetje se je za pomoč sodelavcem pri varčevanju za dodatno pokojnino odločilo leta 2002. Sodelavce vseskozi spodbujamo k vključitvi, saj se zavedamo problematike starajoče se družbe in njenega vpliva na pokojnine. Gre za eno od ugodnosti, s katerimi želimo motivirati zaposlene in na podlagi katerih smo v letu 2013 in 2014 med drugim prejeli certifikat TOP Employer Europe.

radakovic-bogdan02-be.1410460962.jpg.o.600px.jpg

Foto: Aleš Beno

Napišite svoj komentar

Da boste lahko napisali komentar, se morate prijaviti.
PRO
Članki
Članki Davčna olajšava letos, premija na obroke prihodnje leto

Tudi letos lahko pri Pokojninski družbi A premijo individualnega dodatnega pokojninskega zavarovanja plačate na obroke.

PRO
Članki
Članki Recept za nižjo dohodnino 

Le še do konca leta lahko izkoristimo eno redkih davčnih olajšav v Sloveniji, s katero si lahko znižamo dohodnino in poskrbimo za svojo...

PRO
Članki
Članki Znižajte si dohodnino do konca leta z varčevanjem

Le še do konca leta si lahko znižamo dohodnino z vplačilom premije individualnega dodatnega pokojninskega zavarovanja, s katerim...

PRO
Članki
Članki Bo pokojninsko problematiko reševala generacija 50+?

Med vsemi državami OECD ima Slovenija eno najnižjih stopenj delovne aktivnosti zaposlenih v starosti od 55 do 64 let. Ta znaša le 35...

PRO
Članki
Članki Kaj pa zdaj, ko zmanjkuje zaposlenih?

Kar 75 odstotkov zaposlenih v Sloveniji se upokoji takoj, ko izpolnijo minimalne pogoje za upokojitev, tako ima Slovenija med vsemi...

PRO
Članki
Članki Koliko vas stane kognitivna lenoba?

Zaradi nagnjenosti k statusu quo ne opustimo slabih navad in ne začnemo privzemati dobre.

PRO
Članki
Članki Čredni nagon

Odgovor na vprašanje, zakaj vratarji na svetovnem prvenstvu pri branjenju enajstmetrovk delajo škodo svojim ekipam, je podoben odgovoru...

PRO
Članki
Članki Ali morate znova doplačati dohodnino?

Ali ste v prejšnjih dneh med več kot 124 tisoč Slovenci, ki so prejeli informativni izračun dohodnine in jo bodo morali znova...