FINANCEpro - Povezujemo oglaševalce s poslovno javnostjo. Kaj je to? Pokojninska družba Apro

Partnerstvo v korist zavarovancev.

Za dodatno pokojnino varčujejo tudi milijonarji v NBA. Kaj pa mi?

Izračunaj si pokojnino z mobilno aplikacijo!

 

Čas branja: 3 min
29.05.2014  22:30
Igralci v ameriški košarkarski ligi NBA so od leta 2012 prvič v zgodovini »prisiljeni« varčevati za dodatno pokojnino - čeprav je povprečen letni prihodek igralca štiri milijone evrov

V ZDA so športniki vključeni v pokojninski varčevalni načrt, čeprav so milijonarji. Vanj prispevajo od pet do deset odstotkov plače. V Sloveniji je približno polovica zaposlenih vključena v sheme dodatnega pokojninskega zavarovanja, ki jih v veliki večini financirajo delodajalci.

Po sporazumu, sklenjenem leta 2012, in po desetletju pogajanj med NBA in sindikatom igralcev bo najmočnejša košarkarska liga vsako leto odstotek prihodkov, povezanih z njenim delovanjem, namenila za pokojnine igralcev. Približno 25 milijonov evrov vplačujejo v poseben sklad, iz katerega bodo lahko košarkarji ob upokojitvi prejemali pokojninsko rento. Leta 2013 so šli še korak dlje, saj so vsi igralci avtomatsko vključeni v pokojninski varčevalni načrt, v katerega letno prispevajo od pet do deset odstotkov svoje letne plače. Tako hočeta liga in sindikat igralcev zaščititi igralce, ki so v zgodovini kljub vrtoglavim zaslužkom na koncu bankrotirali, zaradi česar niso imeli niti za normalno življenje. S programom zasebnega pokojninskega varčevanja imajo tako zagotovljene prihodke za svojo starost, tudi če se jim osebne finance sesujejo.

nba-kosarkarji-xx.1401390201.jpg.o.600px.jpg
Skupna sredstva zasebnih pokojninskih skladov v državah OECD obsegajo 73,8 odstotka skupnega BDP, v Sloveniji le 2,9 odstotka BDP. Foto: Nathaniel S. Butler/NBAE via Getty Images

79 odstotkov neto plače pred upokojitvijo znaša javna in zasebna pokojnina upokojenca s povprečnimi prihodki v državah OECD.

64 odstotkov neto plače pred upokojitvijo znaša pokojnina v Sloveniji v primeru vključenosti osebe v prostovoljno dodatno pokojninsko zavarovanje.

59 odstotkov neto plače pred upokojitvijo znaša pokojnina v Sloveniji.

Ameriški športniki kljub milijonom dodatno varčujejo za pokojnino

Igralec v NBA je upravičen do pokojninske rente po treh sezonah igranja, pri upokojitvi pri 62. letih je upravičen do 42 tisoč evrov na leto, če je igral 10 sezon ali več, pa je ob upokojitvi pri 62. letih upravičen do 144 tisoč evrov na leto. Najnižja starost, pri kateri lahko začne prejemati svojo pokojninsko rento, je 50 let, v nekaterih primerih tudi 45 let. V tem primeru dobi izplačano rento v višini treh četrtin polne rente. Podobne sheme zasebnega pokojninskega varčevanja poznajo tudi druge ameriške poklicne športne lige, vendar z izjemo bejzbolske lige niso tako radodarne kot v ligi NBA - igralci bejzbola so sicer po desetih sezonah in ob starosti 62 let upravičeni do 147 tisoč evrov rente na leto.

Kaj se lahko od tega naučimo v Sloveniji?

Izkušnje iz bogatih športnih lig kažejo, da morajo pri nas vsi zaposleni, ne glede na višino prihodkov, dodatno varčevati za upokojitev. V Sloveniji javne pokojnine v prihodnosti namreč ne bodo omogočale dostojnega življenja po upokojitvi. Še leta 1992 je povprečna javna neto pokojnina znašala 71 odstotkov povprečne neto plače. Ob upokojitvi danes je zaposleni po 40 letih delovne dobe upravičen le še do 57,25 odstotka svoje povprečne neto plače v najugodnejših zaporednih 20 letih, ta odstotek pa se bo v prihodnje še zniževal.

Stopnje nadomestitve javnih pokojnin so v Sloveniji še vedno zelo visoke, če jih primerjamo z drugimi državami. A če pogledamo skupno stopnjo nadomestitve, kjer so upoštevana tudi zasebna pokojninska zavarovanja, pade Slovenija na predzadnje mesto med vsemi državami OECD in krepko pod ciljno razmerje 70 odstotkov med neto plačo pred upokojitvijo in neto pokojnino. Javna in zasebna pokojnina upokojenca s povprečnimi prihodki v državah OECD obsega 79 odstotkov njegove neto plače pred upokojitvijo, v Sloveniji pa 59 odstotkov oziroma 64 odstotkov v primeru vključenosti osebe v prostovoljno dodatno pokojninsko zavarovanje. Zasebnim pokojninskim zavarovanjem zaradi prenizkih premij, poznega začetka te oblike varčevanja, slabe promocije države in dvigov v zadnjih letih ni uspelo zbrati zadostnih sredstev, ki bi občutneje izboljšala pokojnine.

Polovica zaposlenih dodatno varčuje prek pokojninskih skladov

V Sloveniji je sicer skoraj polovica zaposlenih vključena v sheme dodatnega pokojninskega zavarovanja, ki jih v veliki večini financirajo delodajalci. Po raziskavi Financ iz leta 2013 je bilo 79 odstotkov vseh Slovencev vključenih v dodatno pokojninsko zavarovanje prek delodajalcev. V zasebnih pokojninskih skladih pa zaradi zgoraj navedenih dejstev še vedno ni zbranih zadostnih sredstev, ki bi lahko nadomestila upad javnih pokojnin. Nekateri so sicer privarčevali več, drugi manj sredstev. Kot pravi Karmen Dietner, članica uprave Pokojninske družbe A, kjer za dodatno pokojnino varčuje približno 40 tisoč zavarovancev, lahko njihov povprečni zavarovanec, ki se bo upokojil letos, računa na osem odstotkov višjo pokojnino, kot zaposleni, ki ni vključen v zavarovanje.

Napišite svoj komentar

Da boste lahko napisali komentar, se morate prijaviti.
PRO
Članki
Članki Varčevanje za pokojnino največji finančni stres za Američane 2

Slabi dve tretjini Američanov obžalujeta, da sta v preteklosti preveč trošili, namesto da bi varčevali za pokojnino.  

PRO
Članki
Članki Davčna olajšava letos, premija na obroke prihodnje leto

Tudi letos lahko pri Pokojninski družbi A premijo individualnega dodatnega pokojninskega zavarovanja plačate na obroke.

PRO
Članki
Članki Recept za nižjo dohodnino 

Le še do konca leta lahko izkoristimo eno redkih davčnih olajšav v Sloveniji, s katero si lahko znižamo dohodnino in poskrbimo za svojo...

PRO
Članki
Članki Znižajte si dohodnino do konca leta z varčevanjem

Le še do konca leta si lahko znižamo dohodnino z vplačilom premije individualnega dodatnega pokojninskega zavarovanja, s katerim...

PRO
Članki
Članki Bo pokojninsko problematiko reševala generacija 50+?

Med vsemi državami OECD ima Slovenija eno najnižjih stopenj delovne aktivnosti zaposlenih v starosti od 55 do 64 let. Ta znaša le 35...

PRO
Članki
Članki Kaj pa zdaj, ko zmanjkuje zaposlenih?

Kar 75 odstotkov zaposlenih v Sloveniji se upokoji takoj, ko izpolnijo minimalne pogoje za upokojitev, tako ima Slovenija med vsemi...

PRO
Članki
Članki Koliko vas stane kognitivna lenoba?

Zaradi nagnjenosti k statusu quo ne opustimo slabih navad in ne začnemo privzemati dobre.

PRO
Članki
Članki Čredni nagon

Odgovor na vprašanje, zakaj vratarji na svetovnem prvenstvu pri branjenju enajstmetrovk delajo škodo svojim ekipam, je podoben odgovoru...