FINANCEpro - Povezujemo oglaševalce s poslovno javnostjo. Kaj je to? Pokojninska družba Apro

Partnerstvo v korist zavarovancev.

Intervju: Dodatna pokojnina bi morala postati bolj »in«

Izračunaj si pokojnino z mobilno aplikacijo!

 

Čas branja: 3 min
24.04.2014  22:30
S predsednikom uprave Pokojninske družbe A Petrom Filipičem smo se v pogovoru dotaknili prihajajoče novosti na področju dodatnega pokojninskega varčevanja, trenutnih razmer in položaja pri nas ter pomena zasebnih pokojninskih skladov in države za gospodarstvo

filipic-peter-002-jm.1398365145.jpg.o.600px.jpg
"Slovenski pokojninski skladi bi danes morali imeti zbranih desetkrat več sredstev, kot jih imamo." Peter Filipič Foto: Jure Makovec

Ponudniki dodatnega pokojninskega zavarovanja lahko zaradi novega zakona zavarovancem ponudijo tudi tako imenovano naložbeno politiko življenjskega cikla. Kaj prinaša, komu je namenjena in kdaj jo boste ponudili na trgu?

Izvajalci oziroma upravljavci dodatnega pokojninskega zavarovanja smo imeli pri iskanju donosnejših poti za plemenitenje sredstev zavarovancev bolj ali manj zvezane roke. Strankam smo lahko ponudili zgolj naložbeno politiko z zajamčenim donosom, kar je zaradi očitkov v zvezi s prenizko donosnostjo odvračalo predvsem mlajše zavarovance. To se bo z naložbeno politiko življenjskega cikla spremenilo in z njo bomo lahko nagovorili tudi mlajše.

Novost temelji na predpostavki, da so delnice dolgoročno donosnejše od obveznic in posledično dolgoročno tudi manj tvegane. To potrjuje zgodovina donosov delnic in obveznic v zadnjih 40 letih v ZDA. S skrajševanjem obdobja do upokojitve, ko zavarovanec začne črpati sredstva dodatnega pokojninskega zavarovanja, se delež delnic v sestavi njegovih naložb zmanjšuje, povečuje pa se delež kratkoročno bolj varnih obveznic. S starostjo zavarovanca se delež bolj tveganih naložb v njegovem pokojninskem varčevanju zmanjšuje, ker se krajša obdobje do črpanja privarčevanih sredstev. Zakon predvideva tri življenjska obdobja z različnimi naložbenimi politikami (mladi, srednji, pred upokojitvijo), izvajalcem dodatnega pokojninskega zavarovanja pa prepušča sestavo naložb posameznega življenjskega obdobja razen za obdobje pred upokojitvijo, ko zahteva zajamčeni donos.

Našim zavarovancem bo novost na voljo do konca leta, vlogo smo pristojnim že oddali, z naložbeno politiko življenjskega cikla sicer ne želimo hiteti. Zavarovanci in tudi delodajalci se namreč precej bojijo tveganja, da bi morebiti izgubili vložena sredstva. K strahu nedvomno pripomore tudi to, da so premalo poučeni, in v prvem koraku želimo povečati njihovo ozaveščenost. Kot pri vseh tveganih naložbah poleg večjega donosa namreč obstaja možnost, da se donos lahko zmanjša, o čemer smo se ob dogajanju na delniških trgih prepričali v zadnjih letih.

filipic-peter-009-jm.1398365144.jpg.o.240px.jpg
Foto: Jure Makovec

Kakšen je vaš pogled na predzadnje mesto Slovenije po stopnji nadomestitve pokojnin po zadnji raziskavi OECD?

Rezultati so bili za nas rahlo presenečenje, saj se je do zdaj gledala stopnja nadomestitve med bruto plačo in bruto pokojnino, zanemarjalo pa se je dejstvo, da so pri nas in še kje pokojnine manj obdavčene kot plače. Zadnja raziskava prinaša primerjavo glede stopnje nadomestitve med neto plačo in neto pokojnino, zanimivo je, kako dobre so stopnje nadomestitve v nekaterih državah. Seveda to velja za tiste, kjer so ljudje tudi dodatno pokojninsko zavarovani.

V Sloveniji je dodatno pokojninsko zavarovanje še povsem na začetku. Po številu zavarovancev je položaj sicer videti spodbudno, a če vemo, da ima povprečni zavarovanec na računu pet tisoč evrov, kar zadošča za 25 evrov dodatne pokojnine, je slika drugačna in skromna. Slovenski pokojninski skladi bi danes morali imeti zbranih desetkrat več sredstev, kot jih imamo. Dvigi sredstev po desetih letih so nas ponudnike dodatnega pokojninskega zavarovanja vsaj za pet let ustavili. Pri nas imamo zdaj v upravljanju 190 milijonov evrov sredstev, brez dvigov bi jih imeli 300 milijonov. Vsi upravljavci bi tako danes brez omenjenih dvigov imeli še enkrat več sredstev - namesto milijarde in pol bi imeli tri milijarde. Svoje je dodala tudi kriza, podjetja so znižala premije ali pa so jih zaradi težav nehala vplačevati.

Pokojnine so pri nas v desetih letih realno upadle za sto evrov, kar pomeni, da bi morala biti povprečna renta iz dodatnega pokojninskega zavarovanja sto evrov. Za tak znesek bi moral imeti zavarovanec danes na računu 20 tisoč evrov, ima jih zgolj pet tisoč, dodatna pokojnina mu tako zagotavlja zgolj od štiri do pet odstotkov nadomestila. Če bi bili zneski štirikrat večji, bi imeli 20 odstotkov nadomestila, s čimer bi bili primerljivi z Evropo. Povprečna pokojnina bi namreč znašala okoli 750 evrov, kar je približno 75 odstotkov povprečne neto plače, in Slovenija bi bila v krogu normalnih držav.

Kako vidite vlogo pokojninskih skladov kot pomembnega financerja domačega gospodarstva?

Pri nas je trenutno težava zajamčen donos, saj lahko izvajalci danes za tvegane naložbe namenimo zgolj pet odstotkov sredstev - v tujini denimo od 25 do 30 odstotkov -, kar je skupaj zgolj 70 milijonov evrov. Če bi imeli desetkrat več sredstev, bi za dolgoročne projekte in financiranje domačega gospodarstva lahko namenili 700 milijonov, kar bi v časih, ko so banke zaprle svoje pipice, bilo nadvse dobrodošlo.

Kakšen je vaš komentar neaktivnosti države pri spodbujanju dodatnega varčevanja kljub vse bolj neugodni demografiji?

Dodatno pokojninsko zavarovanje s strani države nikoli ni bilo »in«, saj se je vedno ukvarjala zgolj z obveznim zavarovanjem in njegovimi reformami. Rešitev je bila ena sama: podaljševanje delovne dobe. S tem je zanemarila tujino, kjer podjetja težijo k temu, da zaposlujejo mlajše delavce, ki prinašajo nova znanja, nova razmišljanja in večjo prožnost. Pri nas so delavci vse starejši in utrujeni, kar ni dobro za nikogar. Pokojnine se ob tem realno znižujejo, rešitev za prihodnje upokojence je tako zgolj v dodatnem varčevanju. Kdor ne bo nič privarčeval, bo imel nižjo pokojnino.

Napišite svoj komentar

Da boste lahko napisali komentar, se morate prijaviti.
PRO
Članki
Članki Varčevanje za pokojnino največji finančni stres za Američane 2

Slabi dve tretjini Američanov obžalujeta, da sta v preteklosti preveč trošili, namesto da bi varčevali za pokojnino.  

PRO
Članki
Članki Davčna olajšava letos, premija na obroke prihodnje leto

Tudi letos lahko pri Pokojninski družbi A premijo individualnega dodatnega pokojninskega zavarovanja plačate na obroke.

PRO
Članki
Članki Recept za nižjo dohodnino 

Le še do konca leta lahko izkoristimo eno redkih davčnih olajšav v Sloveniji, s katero si lahko znižamo dohodnino in poskrbimo za svojo...

PRO
Članki
Članki Znižajte si dohodnino do konca leta z varčevanjem

Le še do konca leta si lahko znižamo dohodnino z vplačilom premije individualnega dodatnega pokojninskega zavarovanja, s katerim...

PRO
Članki
Članki Bo pokojninsko problematiko reševala generacija 50+?

Med vsemi državami OECD ima Slovenija eno najnižjih stopenj delovne aktivnosti zaposlenih v starosti od 55 do 64 let. Ta znaša le 35...

PRO
Članki
Članki Kaj pa zdaj, ko zmanjkuje zaposlenih?

Kar 75 odstotkov zaposlenih v Sloveniji se upokoji takoj, ko izpolnijo minimalne pogoje za upokojitev, tako ima Slovenija med vsemi...

PRO
Članki
Članki Koliko vas stane kognitivna lenoba?

Zaradi nagnjenosti k statusu quo ne opustimo slabih navad in ne začnemo privzemati dobre.

PRO
Članki
Članki Čredni nagon

Odgovor na vprašanje, zakaj vratarji na svetovnem prvenstvu pri branjenju enajstmetrovk delajo škodo svojim ekipam, je podoben odgovoru...