FINANCEpro - Povezujemo oglaševalce s poslovno javnostjo. Kaj je to? Pokojninska družba Apro

Partnerstvo v korist zavarovancev.

Slovenija na repu držav po stopnji nadomestitve pokojnin

Izračunaj si pokojnino z mobilno aplikacijo!

 

Čas branja: 2 min
26.02.2014  22:30
Neto pokojnina upokojenca s povprečnimi prihodki v državah OECD znaša 79 odstotkov njegove neto plače pred upokojitvijo - Slovenija je z 59 odstotki na predzadnjem mestu

Javna pokojninska zavarovanja v povprečju zaposlenim zagotavljajo pokojnino v višini 49 odstotkov njihove neto plače, razliko do 79 odstotkov pa zagotavljajo dodatna pokojninska zavarovanja.

V Sloveniji je bilo lani 418 tisoč starostnih upokojencev oziroma 4,1 odstotka več kot leto prej, na enega upokojenca pa je prišlo le še 1,38 zavarovanca. Povprečna mesečna starostna pokojnina je znašala malenkost več kot 615 evrov, realna vrednost pokojnin pa se je lani znižala že četrto leto zapored, in sicer za skoraj dva odstotka. Napovedi za naprej so še slabše, čeprav ima Slovenija zdaj nadpovprečno višino nadomestitve iz javne pokojnine -pri nas namreč znaša 59 odstotkov, povprečje OECD je 49 odstotkov.

pokojninskokacic41-1393448985-jpg-o-600px.1393449446.jpg

Za dostojno življenje v pokoju potrebnih 700 evrov na mesec

Slovenija je kljub nadpovprečni javni pokojnini ena izmed redkih članic OECD, ki že danes ne dosega ciljnega razmerja 70 odstotkov med neto plačo pred upokojitvijo in neto pokojnino. Pokojnina za ustrezno starost naj bi namreč znašala 70 odstotkov plače, v povprečju torej 700 evrov, kar naj bi po merilih OECD zagotavljalo dostojno življenje v pokoju.

Razlike med javno in dodatno pokojnino so precejšnje

V Nemčiji javno pokojninsko zavarovanje zagotavlja 55,3 odstotka neto plače, dodatno pokojninsko zavarovanje pa nadaljnjih 21,1 odstotka plače. Še večje razlike v stopnji nadomestitve med javnim in dodatnim pokojninskim zavarovanjem so v ZDA, Veliki Britaniji, na Danskem in v Švici, vendar tudi v teh državah zaposleni s povprečnimi prihodki prejema neto pokojnino v višini nad 70 odstotkov svoje neto plače pred upokojitvijo.

Šibek razvoj dodatnega pokojninskega zavarovanja pri nas

Vzrok za nizke pokojnine pri nas je v premajhnem obsegu dodatnega pokojninskega zavarovanja, ki se kljub velikemu upadu razmerja med pokojnino in plačo v zadnjem desetletju ni zmoglo zadosti razviti. Kljub velikemu deležu vključenih v dodatno pokojninsko zavarovanje, v Sloveniji znaša 47 odstotkov, v zadnjem desetletju zaradi prenizkih premij, poznega vstopa v to obliko varčevanja, slabe promocije od države in dvigov prihrankov v zadnjih letih drugemu stebru ni uspelo zbrati dovolj sredstev, ki bi lahko nadomestila upad javnih pokojnin. Skupno sredstva pokojninskih skladov v državah OECD znašajo 73,8 odstotka skupnega BDP, v Sloveniji pa le 2,9 odstotka BDP. Na Nizozemskem ta sredstva znašajo 135 odstotkov BDP, v Švici 111 odstotkov, na Češkem 6,5 odstotka in na Slovaškem 8,4 odstotka.

Prihodnje pokojnine vir za razvojne projekte

Sredstva dodatnega pokojninskega zavarovanja bi lahko bila tudi pomemben dolgoročni vir financiranja za številne razvojne projekte, saj po izkušnjah tujih držav z najbolj razvitim dodatnim pokojninskim zavarovanjem prek 50 odstotkov naložb pokojninskih skladov v delnicah pomenijo delnice domačih podjetij, prek 70 odstotkov naložb pokojninskih skladov v obveznicah pa obveznice domačih izdajateljev. Sredstva pokojninskih skladov bi se lahko tako tudi v Sloveniji plasirala v varne, dolgoročne naložbe v infrastrukturo, energetiko, transport in na številna druga področja, ki jih naše gospodarstvo nujno potrebuje. Ob dragem zadolževanju naše države na tujih kapitalskih trgih je ta potreba bo domačem dolgoročnem kapitalu še toliko bolj očitna.

Izdatki za javne pokojnine se bodo še povečevali

Tudi nadpovprečni prispevni stopnji za javno pokojninsko zavarovanje brez dodatnega pokojninskega zavarovanja ne uspe zadržati demografskega pritiska na javne pokojnine. V državah OECD je ta stopnja leta 2012 znašala 19,6 odstotka, v Sloveniji je 24,4 odstotka. Povprečni izdatek za pokojnine v državah OECD je leta 2009 znašal 9,2 odstotka BDP. V povprečju 17 odstotkov stroška pokojnin prevzamejo osebna pokojninska zavarovanja, 83 odstotkov pa javna pokojninska zavarovanja. Projekcija kaže, da se bo do leta 2050 delež izdatkov za pokojnine v Sloveniji povečal na 17,9 odstotka BDP (povprečje naj bi znašalo 11,7 odstotka BDP). Slovenija bo takrat imela drugi največji delež izdatkov za pokojninsko zavarovanje.

Potrebne so spodbude za razvoj dodatnega pokojninskega zavarovanja

Za spremembo neugodnega slovenskega trenda so nujni ukrepi za spodbujanje razvoja dodatnega pokojninskega zavarovanja v Sloveniji, ki mora poleg dviga davčne olajšave z zdajšnjih 5,844 odstotka bruto plače in odprave absolutne omejitve višine davčne olajšave (zdaj 2.819 evrov na leto) nujno zajemati tudi dejavnejšo promocijo s strani države.

Preberite tudi:

17.04.2014

Napišite svoj komentar

Da boste lahko napisali komentar, se morate prijaviti.
PRO
Članki
Članki Varčevanje za pokojnino največji finančni stres za Američane 2

Slabi dve tretjini Američanov obžalujeta, da sta v preteklosti preveč trošili, namesto da bi varčevali za pokojnino.  

PRO
Članki
Članki Davčna olajšava letos, premija na obroke prihodnje leto

Tudi letos lahko pri Pokojninski družbi A premijo individualnega dodatnega pokojninskega zavarovanja plačate na obroke.

PRO
Članki
Članki Recept za nižjo dohodnino 

Le še do konca leta lahko izkoristimo eno redkih davčnih olajšav v Sloveniji, s katero si lahko znižamo dohodnino in poskrbimo za svojo...

PRO
Članki
Članki Znižajte si dohodnino do konca leta z varčevanjem

Le še do konca leta si lahko znižamo dohodnino z vplačilom premije individualnega dodatnega pokojninskega zavarovanja, s katerim...

PRO
Članki
Članki Bo pokojninsko problematiko reševala generacija 50+?

Med vsemi državami OECD ima Slovenija eno najnižjih stopenj delovne aktivnosti zaposlenih v starosti od 55 do 64 let. Ta znaša le 35...

PRO
Članki
Članki Kaj pa zdaj, ko zmanjkuje zaposlenih?

Kar 75 odstotkov zaposlenih v Sloveniji se upokoji takoj, ko izpolnijo minimalne pogoje za upokojitev, tako ima Slovenija med vsemi...

PRO
Članki
Članki Koliko vas stane kognitivna lenoba?

Zaradi nagnjenosti k statusu quo ne opustimo slabih navad in ne začnemo privzemati dobre.

PRO
Članki
Članki Čredni nagon

Odgovor na vprašanje, zakaj vratarji na svetovnem prvenstvu pri branjenju enajstmetrovk delajo škodo svojim ekipam, je podoben odgovoru...