FINANCEpro - Povezujemo oglaševalce s poslovno javnostjo. Kaj je to? Pokojninska družba Apro

Partnerstvo v korist zavarovancev.

Kolektivno dodatno pokojninsko zavarovanje je oblika družbene odgovornosti

Izračunaj si pokojnino z mobilno aplikacijo!

 

Čas branja: 4 min
29.10.2013  22:30
Pogovor z Adriano Rejc Buhovac s katedre za management in organizacijo na ekonomski fakulteti o družbeni odgovornosti v podjetjih

Družbena odgovornost podjetja ima več razsežnosti in tudi v Sloveniji imamo vrsto podjetij, ki so zelo družbeno odgovorna. Pri tem ne gre zgolj za skrb za okolje, eno izmed področij je tudi skrb za primerno socialno varnost zaposlenih, med drugim v pogovoru pravi Adriana Rejc Buhovac.

rejc-adriana1-be.1383075287.jpg.o.600px.jpg
Kolektivno dodatno pokojninsko zavarovanje je gotovo ena od oblik družbene odgovornosti. Gre za mehanizem, ki zaposlenim daje občutek večje socialne varnosti in pomeni dolgoročno naložbo v zaposlene, pravi Adriana Rejc Buhovac z EF.

Kakšen je vaš pogled oziroma definicija družbene odgovornosti?

Družbena odgovornost podjetja ima več razsežnosti, a treba je poudariti, da so odgovorni posamezniki - ne kak kolektivni organ ali kar podjetje. Za vse odločitve je odgovoren vrhnji menedžment, ki mora biti tudi zgled drugim menedžerjem in zaposlenim. Družbeno odgovorne odločitve so predvsem etične (moralne), hkrati pa transparentne, kažejo spoštljivost do zaposlenih, naravnega okolja, poslovnih partnerjev, lokalnih skupnosti in lastnikov.

Družbena odgovornost med drugim vključuje tudi skrbno ravnanje s sredstvi lastnikov. To pomeni, da ta, sodobna opredelitev družbene odgovornosti ni v navzkrižju z interesi lastnikov, nasprotno, gre za vzročnoposledično povezanost več razsežnosti odgovornosti.

Ali lahko naštejete nekaj konkretnih primerov, kjer je družbena odgovornost podjetja pripeljala do otipljivih (merljivih) pozitivnih učinkov na poslovanje?

Ko govorimo o vzajemnih koristih, torej koristih za družbo oziroma okolje, in poslovnih koristih hkrati, je najpreprosteje navesti primere podjetij, ki jim je uspelo z inovativnimi rešitvami v poslovnih procesih ali izdelkih prihraniti pri stroških in zmanjšati porabo naravnih virov (vode, energije in podobno). V knjigi Making Sustainability Work: 2nd Edition, ki bo izšla v začetku leta 2014, s soavtorjem Marcom J. Epsteinom predstavljava številna globalna podjetja, ki jim to uspeva.

Druga pot je prek odziva kupcev na družbeno odgovorne prakse. Nike, denimo, ima politiko tako imenovanega premišljenega dizajna. Oblikovalci in razvijalci izdelkov uporabljajo sistem za merjenje okoljskih učinkov izdelkov, ki za vsako vrsto materiala ali postopka obdelave, ki jih oblikovalec predvidi v razvoju, preračuna okoljski odtis. Ideja tega inovativnega postopka je v tem, da je vsak izdelek bolj okoljsko nevtralen kot prejšnji. Nike tako oblikuje svojo blagovno znamko in dosega ciljno skupino družbeno ozaveščenih kupcev, ki so pripravljeni plačati več.

Ali bi lahko našteli nekaj primerov družbene odgovornosti pri slovenskih delodajalcih in ali po vašem mnenju v zvezi s tem pozitivno ali negativno odstopamo od preostalih razvitih gospodarstev?

V Sloveniji imamo vrsto podjetij, ki so zelo družbeno odgovorna v številnih izmed omenjenih devetih razsežnosti. To so podjetja vseh velikosti, od malih, srednjih do velikih. Posamezna tako z najvišjimi standardi etičnosti in skrbi za okolje sinergično usmerjajo svoje in poslovne procese partnerjev ali pa slonijo na zdravi, organski rasti z dobičkom, skrbnih odnosih do zaposlenih in zaupanju.

Družbena odgovornost vsekakor ni zgolj skrb za okolje, je pa to zadnje desetletje najbolj vroča tema. Podjetja pa morajo paziti tudi na druge vidike družbene odgovornosti, tudi na družbeno odgovorne prakse pri ravnanju z ljudmi pri delu. Skrb za primerno socialno varnost zaposlenih je eno takih področij.

Pred časom ste predavali o družbeni odgovornosti na posvetu o dodatnem pokojninskem zavarovanju. Ali je to ena izmed dobrih praks družbene odgovornosti v Sloveniji in ali bi lahko povedali kaj več o tem?

Kolektivno dodatno pokojninsko zavarovanje je gotovo ena od oblik družbene odgovornosti. Gre za mehanizem, ki zaposlenim daje občutek večje socialne varnosti in pomeni dolgoročno naložbo v zaposlene. Ne gre le za skrb za socialno varnost zaposlenih kot etično držo nosilcev odločanja, tu so tudi vzporedni, poslovni učinki. Podjetje po tej poti vpliva na zaznavo zaposlenih o tem, kako pomembni so za podjetje, zaposleni zato izražajo večjo pripadnost (lahko tudi v obliki neplačanih nadur) in bolj so pripravljeni pripomoči k večji uspešnosti poslovanja (več ustvarjalnosti, večja produktivnost, skrbnejša raba virov...). Toda te vsebine je treba komunicirati! V Sloveniji nekatera podjetja vplačujejo v sheme kolektivnega dodatnega pokojninskega zavarovanja, kar je zelo pohvalno. Žal pa je odsotnost zaupanja v državo (in posledično dolgoročna vlaganja v zavarovalne sheme) glavni vzrok za to, da pogosto prav zaposleni ne prispevajo svojih vplačil. V podjetju Hewlett-Packard imajo sistem, kjer kolektivno dodatno pokojninsko zavarovanje pomeni vplačilo zaposlenca in doplačilo podjetja. Denimo, za 11 evrov, ki jih mesečno vplača zaposleni, HP doda sedem evrov, tako da je skupno mesečno vplačilo 18 evrov. Zanimive oblike shem v tej smeri je najti tudi drugje. Volkswagen, denimo, ima shemo, ki zaposlenim omogoča skrajšanje delovne dobe v podjetju še pred uradno upokojitvijo, in sicer na podlagi vplačil zneskov (od bruto plače) ali presežnih ur. Zaposleni lahko torej več let pred upokojitvijo izkoristijo plačano odsotnost z dela.

Ali je pričakovati povečanje družbene odgovornosti podjetji v prihodnje v svetu in Sloveniji?

Seveda, drugače ne bo šlo. Tu ni prostora za kratkovidne in kratkoročne interese kapitala. Ljudje smo razumna bitja in se pozitivno odzivamo na družbeno odgovorne prakse podjetij. Podjetje z menedžerji, ki sprejemajo družbeno odgovorne odločitve, bo laže dobilo najboljše kadre, imelo bo manj absentizma in neto fluktuacije...

Kaj bi bilo še potrebno, da se povečanje zgodi prej oziroma intenzivneje? Ali potrebujemo premik v glavah?

Družbena odgovornost v poslovanju je nekaj najbolj logičnega, če jo razumemo tako široko (in globoko), kot sem predstavila v začetku. Če bi menedžerji (in lastniki) premislili, kakšno verigo posledic sproži družbeno odgovorno poslovanje, bi ugotovili, da se družbena odgovornost »splača«. Če vam uspe z etično držo in družbeno odgovornimi poslovnimi odločitvami ohranjati dobro delovno ozračje, zadovoljstvo zaposlenih, večjo pripadnost in krepiti večjo delovno uspešnost zaposlenih, boste tudi poslovno bolj uspešni. Manj odsotnosti, manj odhodov iz podjetja zaradi nezadovoljstva, manj nesreč pri delu... pa pomaga obvladovati stroške.

Ali lahko zdajšnja gospodarska kriza pripomore k razvoju družbene odgovornosti?

V času gospodarske krize mora vsak razmisliti o temeljnih vrednotah. Etičnost in skrb za druge sta dve taki vrednoti. Podjetja morajo rasti zdravo, z zmernim tempom, gre za umirjanje apetitov po hitrih zaslužkih. Ko se umiri ta poslovni nagon, je tudi več časa za trezne odločitve.

Družbeno odgovorno podjetje:

-vzpostavlja, spodbuja, spremlja in vzdržuje etične standarde in prakse v vseh razmerjih z deležniki;

-pravočasno pripravlja razkritja o svojih izdelkih, storitvah in aktivnostih, s čimer omogoča deležnikom sprejemati pravilne poslovne odločitve;

-izvaja takšno politiko ravnanja z ljudmi pri delu, da spodbuja osebni in strokovni razvoj zaposlenih ter spoštuje njihovo različnost;

-skrbi za zaščito in obnovo naravnega okolja in spodbuja tak razvoj izdelkov, storitev in izvajanje vseh aktivnosti, ki pripomorejo k trajnostnemu razvoju planeta;

-spoštuje dobro poslovno prakso pri poslovanju z dobavitelji, distributerji in drugimi partnerji;

-neguje vzajemno koristna razmerja z lokalnimi skupnostmi in je pri tem dovzetno za kulturne in druge potrebe skupnosti;

-spoštuje potrebe, želje in pravice kupcev (uporabnikov) ter se trudi ponujati izdelke in storitve z najvišjo vrednostjo za kupca;

-ravna z vsemi svojimi sredstvi odgovorno in učinkovito, nadzorni svet oziroma upravni odbor ter menedžerji pa se zavežejo osredotočati na interese vseh deležnikov podjetja (vidik upravljanja);

-skrbi za primeren donos na kapital in zaščito poslovnih sredstev.

Napišite svoj komentar

Da boste lahko napisali komentar, se morate prijaviti.
PRO
Članki
Članki Davčna olajšava letos, premija na obroke prihodnje leto

Tudi letos lahko pri Pokojninski družbi A premijo individualnega dodatnega pokojninskega zavarovanja plačate na obroke.

PRO
Članki
Članki Recept za nižjo dohodnino 

Le še do konca leta lahko izkoristimo eno redkih davčnih olajšav v Sloveniji, s katero si lahko znižamo dohodnino in poskrbimo za svojo...

PRO
Članki
Članki Znižajte si dohodnino do konca leta z varčevanjem

Le še do konca leta si lahko znižamo dohodnino z vplačilom premije individualnega dodatnega pokojninskega zavarovanja, s katerim...

PRO
Članki
Članki Bo pokojninsko problematiko reševala generacija 50+?

Med vsemi državami OECD ima Slovenija eno najnižjih stopenj delovne aktivnosti zaposlenih v starosti od 55 do 64 let. Ta znaša le 35...

PRO
Članki
Članki Kaj pa zdaj, ko zmanjkuje zaposlenih?

Kar 75 odstotkov zaposlenih v Sloveniji se upokoji takoj, ko izpolnijo minimalne pogoje za upokojitev, tako ima Slovenija med vsemi...

PRO
Članki
Članki Koliko vas stane kognitivna lenoba?

Zaradi nagnjenosti k statusu quo ne opustimo slabih navad in ne začnemo privzemati dobre.

PRO
Članki
Članki Čredni nagon

Odgovor na vprašanje, zakaj vratarji na svetovnem prvenstvu pri branjenju enajstmetrovk delajo škodo svojim ekipam, je podoben odgovoru...

PRO
Članki
Članki Ali morate znova doplačati dohodnino?

Ali ste v prejšnjih dneh med več kot 124 tisoč Slovenci, ki so prejeli informativni izračun dohodnine in jo bodo morali znova...