FINANCEpro - Povezujemo oglaševalce s poslovno javnostjo. Kaj je to? Pokojninska družba Apro

Partnerstvo v korist zavarovancev.

Poljska vrgla oko na sredstva v drugem pokojninskem stebru

Izračunaj si pokojnino z mobilno aplikacijo!

 

Čas branja: 3 min
18.09.2013  11:04
Poljska vlada bi se rada dokopala do 30 milijard evrov sredstev v drugem pokojninskem stebru, s katerimi bi zmanjšala javni dolg. Zganila se je tudi EBRD, trepetajo tudi Hrvati, v Sloveniji takšen scenarij ni mogoč, trdijo strokovnjaki - sistema sta namreč različna

dedi pokojnina penzija
Poljaki bi sredstva iz drugega pokojninskega stebra preusmerili v prvega. Pri nas to ni mogoče, saj gre za drugačen sistem.

Na Poljskem je država namreč preusmerila del prispevkov za obvezno pokojninsko zavarovanje v privatne pokojninske sklade, sedaj jih bo na nek način preusmerila nazaj. V Sloveniji so prispevki za obvezno pokojninsko zavarovanje enaki in dodatno pokojninsko zavarovanje predstavlja le prostovoljno možnost, ki jo imajo podjetja in državljani, da varčujejo dodatno za pokojnino, država pa za spodbujanje tega nudi le davčno olajšavo in nič več, pravijo na Pokojninski družbi A.

Zaradi javnega dolga so se Poljaki sponmnili na obvezen drugi steber

V Poljski ustavi je zapisano, da javni dolg države ne sme preseči 55 odstotkov BDP, če do tega vseeno pride, so nujni takojšnji ukrepi za njegovo zmanjšanje oziroma krčenje proračunske porabe. Ker so Poljaki s 54,5 odstotka nevarno blizu te meje, je poljski premier Donald Tusk po pisanju Jutarnjega lista izhod iz težav poiskal v drugem pokojninskem stebru. Napovedal je velike spremembe v pokojninskem sistemu, kar bi opazno zmanjšalo vlogo pokojninskih skladov.

Podoben scenarij smo že videli na Madžarskem leta 2010, zato se Evropska banka za obnovo in razvoj (EBRD) boji, da bi to „lahko bil negativen signal drugim državam v srednji in zahodni Evropi" in jih hkrati opozarja, naj ne krenejo po tej poti. Poljska je drugi steber uvedla leta 1999 in je bila med pionirji pokojninske reforme v regiji. Danes je v državi 14 pokojninskih skladov s premoženjem v vrednosti 70 milijard evrov, premoženje pa je večinoma naloženo na domačem kapitalskem trgu.

Poljaki pred pomembno odločitvijo

V prihodnjih treh mesecih se bo okoli 16 milijonov poljskih zavarovancev moralo odločiti, ali bodo še naprej varčevali v drugem stebru, če tega ne bodo storili pa bo država njihovo premoženje premaknila v prvi steber. Tisti, ki bodo ostali v drugem pokojninskem stebru in novi zavarovanci, bodo poslej za dodatno pokojnino odvajali 2,9 odstotka bruto plače namesto sedanjih 7,3 odstotka. Prepolovila se bodo tudi nadomestila za upravljanje skladov. V vsakem primeru bo država 30 milijard evrov zasebnih prihrankov premaknila v državni sistem zavarovanja in s tem javni dolg iz 54,5 odstotka zmanjšala na 46 odstotkov.

V EBRD so nad nameni razočarani, saj bodo ukrepi imeli zgolj kratkoročen učinek, dolgoročno pa bodo imeli negativen vpliv na poljski trg kapitala. Prioriteta bi sicer morala biti stabilnost pokojninskega sistema in korist, ki jo bodo v prihodnosti imeli bodoči upokojenci. Poljski scenarij je dvignil prah na Hrvaškem, kjer pa so največji kamen spotike stroški upravljanja s pokojninskimi skladi, ki so sprva znašali 1,2 odstotka, kasneje pa so se spustili na zgornje povprečje v EU državah, ki znaša 0,5 odstotka.

Med poljskim in slovenskim sistemom so pomembne razlike

Glavna razlika med dodatnim pokojninskim zavarovanjem v Sloveniji in na Poljskem oziroma Hrvaškem je, da je dodatno pokojninsko zavarovanje v Sloveniji prostovoljno in predstavlja tako imenovani drugi pokojninski steber povsem ločen od prvega javnega pokojninskega stebra, ki naj bi bodočim upokojencem pomagal zagotoviti dovolj visoke pokojnine za dostojno življenje, pravijo na Pokojninski družbi A.

Zavarovanje je povsem prostovoljno in vanj se lahko vključijo podjetja preko kolektivnega zavarovanja oziroma posamezniki preko individualnega zavarovanja. Država pri nas le spodbuja dodatno pokojninsko zavarovanje z davčno olajšavo na premije zavarovanja do višine 5,844 odstotka bruto plače posameznika (v letu 2013 ne več kot 2.819 evrov) od katerih v primeru kolektivnega zavarovanja ni potrebno plačati nobenih prispevkov in dajatev, v primeru individualnega dodatnega pokojninskega zavarovanja pa se posamezniku vplačane premije odštejejo od osnove za obračun dohodnine. Tudi sama višina premije je povsem prepuščena posamezniku oziroma podjetju in je omejena le z minimalno premijo, ki znaša v letu 2013 skupaj 240 evrov in že omenjeno maksimalno premijo v višini 5,844% bruto plače posameznika.

Na Poljskem je drugi steber obvezen, pri nas prostovoljen

Za razliko je na Poljskem in Hrvaškem dodatno pokojninsko zavarovanje obvezno za vse zaposlene od določenega letnika rojstva naprej, ki morajo obvezno plačevati prispevke v določeni višini (na Poljskem v višini 7,3 odstotka plače) in predstavlja le dopolnitev prvega pokojninskega stebra in ne povsem ločen steber kot v Sloveniji, saj so se ob uvedbi dodatnega pokojninskega zavarovanja v obeh državah istočasno znižali tudi prispevki v javni pokojninski sistem, ki so se le preusmerili v privatne sklade, skupaj pa so ostali na enaki ravni.

V Sloveniji so prispevki za pokojninsko in invalidsko zavarovanje (znašajo skupaj 24 odstotkov plače) ostali ob uvedbi dodatnega pokojninskega zavarovanja na enakem nivoju, posameznikom in podjetjem pa se je omogočila dodatna možnost ugodnega varčevanja z davčno olajšavo.

Napišite svoj komentar

Da boste lahko napisali komentar, se morate prijaviti.
PRO
Članki
Članki Evropa, stara celina

Zaradi podaljševanja življenjske dobe Evropejcev in sočasnega upada rodnosti postaja Evropa dobesedno stara celina.

PRO
Članki
Članki Zakaj smo podcenjevali epidemijo koronavirusa

Razlogi, zakaj na začetku večina ljudi ni resno jemala nevarnosti koronavirusa in je podcenjevala hitrost njegovega širjenja, so...

PRO
Članki
Članki Dodatno pokojnino lahko uredite na daljavo

Zaradi omejitev širjenja koronavirusa so vse zavarovalnice in pokojninske družbe zaprle svoje poslovalnice za fizične obiske, vendar...

PRO
Članki
Članki Evropa se stara

Staranje prebivalstva bo imelo največje negativne posledice na povečanje javnih izdatkov za pokojnine; na primeru Slovenije, kjer danes...

PRO
Članki
Članki Največ zaposlenih glede upokojitve skrbita zdravje in finance

Močno se spreminjajo tudi pogledi na to, kdo naj bi zaposlenim zagotavljal prihodke v pokoju. V povprečju zaposleni pričakujejo, da jim...

PRO
Članki
Članki Upokojevanje v letu 2020

Z letošnjim januarjem se prvič po dolgih letih pogoji za pridobitev starostne pokojnine ne poslabšujejo, pokojnine se za moške celo...

PRO
Članki
Članki Davčna olajšava letos, premija na obroke prihodnje leto

Na obroke lahko poleg novega fotelja ali televizorja vplačamo celo premijo dodatnega pokojninskega zavarovanja.

PRO
Članki
Članki Do nižje dohodnine z več otroki ali varčevanjem za pokojnino

Dohodninsko osnovo si lahko do konca leta znižamo z olajšavami. Najbolj uveljavljena je olajšava za vzdrževane družinske člane,...