FINANCEpro - Povezujemo oglaševalce s poslovno javnostjo. Kaj je to? Pokojninska družba Apro

Partnerstvo v korist zavarovancev.

Dvig upokojitvene starosti ne rešuje težav prenizkih javnih pokojnin

Izračunaj si pokojnino z mobilno aplikacijo!

 

Čas branja: 3 min
05.09.2013  22:30
Običajna upokojitvena starost se postopoma že dviguje na 67 let, za doseganje dostojne pokojnine pa bo vseeno treba dodatno varčevati

Zadnje pokojninske reforme prihodnjim generacijam ne prinašajo dobrih obetov, saj bodo javne pokojnine glede na danes nižje za 20 do 25 odstotkov. Naraščajoči pokojninski prepad morajo države zapolniti, med ukrepi pa sta v ospredju zviševanje upokojitvenega praga in spodbujanje dodatnega varčevanja.

178436854

Glavnina držav OECD se že ukvarja z dvigom pokojninskega praga ali pa bodo to storile v bližnji prihodnosti. Upokojitvena starost 65 let je ta hip nekaj normalnega, pri tej starosti gredo moški v pokoj v več kot polovici držav članic, ženske pa v nekaj manj kot polovici. A starost 67 ali še višja postaja nova »norma« - kar 13 držav za moške in 12 za ženske dviguje prag upokojevanja na to starost, Norveška in Islandija pa sta to že storili. Še korak dlje bosta šli v bližnji prihodnosti Italija in Danska, ki se opirata na podaljševanje življenjske dobe ter bosta leta 2050 upokojitveni prag dvignili na 69 let. V Veliki Britaniji se bodo z letom 2020 - šest let prej, kot so načrtovali - upokojevali s 66 leti, še leto pozneje pa v obdobju med 2026-2028 - 10 let pred načrti.

Poviševanje upokojitvene starosti, ki bo sicer pripomoglo k vzdržnosti in ustreznosti pokojninskega sistema, pa vseeno ne bo zadoščalo za dostojne pokojnine. V številnih državah bo zniževanje pokojnin tudi povečalo razliko med prilivi pred upokojitvijo in po njej, kar bo opazno vplivalo na kakovost življenja. Kdor zdaj prejema tisoč evrov neto plače, bo namreč prejemal okoli 400 evrov javne pokojnine. Nujni ukrep za dostojno življenje je tako povečanje obsega dodatnega varčevanja za pokojnino.

Za dostojno pokojnino moramo poskrbeti tudi sami

Cilj vsakega upokojenca mora biti čim večja nadomestitev prihodka pred upokojitvijo. Po mnenju strokovnjakov ta znesek znaša 70 odstotkov zadnje plače, kar naj bi dosegel prek javne pokojnine in dodatnega varčevanja. Če bo torej zaposleni na stara leta želel imeti tako visoko pokojnino, bo moral k temu prispevati tudi sam skozi delovno dobo. V posameznih državah je varčevanje za dodatno pokojnino obvezno, pri nas je prostovoljno. Najnižje javne pokojnine si sicer lahko obetajo Nizozemci, Danci, Irci in prebivalci Velike Britanije, vendar se tam upad dohodka ljudem po upokojitvi ne bo močno poznal, ker dodatno varčujejo za pokojnino.

V Veliki Britaniji denimo osemodstotno dodatno varčevanje skozi delovno dobo zagotavlja nadomestitveno stopnjo v višini 70 odstotkov - 32 odstotkov prinese sistem javnih pokojnin, 37 odstotkov pa dodatno varčevanje. Največ sredstev v dodatnem pokojninskem varčevanju imajo Nizozemci in Švicarji, kjer ta vsota dosega 134 oziroma 126 odstotkov BDP. Skromnih 14 odstotkov BDP za zdaj dosega Nemčija, pet odstotkov Francija, pri nas pa je znesek malenkost manjši od petih odstotkov.

Piškave javne pokojnine

In koliko prihodka pred upokojitvijo bodo v Sloveniji nadomestile le javne pokojnine? Danes bi to znašalo zgolj 57 odstotkov neto plače, znesek pa se bo z leti še zmanjševal in ob upokojitvi čez približno 20 let dosegel okoli 40 odstotkov neto plače. Države se ponekod zavedajo grožnje potencialne revščine ljudi na stara leta, zato dodatno varčevanje tudi spodbujajo z različnimi olajšavami. Pri nas ni tako, saj je davčna olajšava, s katero država spodbuja dodatno varčevanje, razmeroma nizka - znaša 5,844 odstotka bruto plače s kapico 2.819 evrov na leto in tako ne zagotavlja primernih višin premij. Za zagotavljanje višjih premij bi se mogla dvigniti na vsaj sedem odstotkov, kapico pa bi bilo treba odpraviti. Več o predlogih izvajalcev za privlačnejše zavarovanje, ki smo jih zbrali pred časom, si preberite v okviru.

Predlogi izvajalcev dodatnega pokojninskega zavarovanja za privlačnejše zavarovanje

Predlogi Pokojninske družbe A:

-dvigniti davčno olajšavo za premijo glede na starost zavarovanca (mladim do 30 let 5,844 odstotka ustreza, tistim med 31 in 40 let dvigniti olajšavo na sedem odstotkov, starejšim na 10 odstotkov);

-dovoliti uveljavljanje neizkoriščene davčne olajšave za do štiri prejšnja leta;

-pokojninsko rento v celoti razbremeniti dohodnine;

-podjetjem v izgubi dovoliti prenos davčne olajšave v prihodnja leta.

Predlogi Skupne pokojninske zavarovalnice:

-uvedba obveznega dodatnega pokojninskega zavarovanja; dokler je zavarovanje prostovoljno, lahko na odločitev vpliva predvsem neposredna privlačnost zavarovanja, posredno pa spremembe v prvem stebru.

Predlogi Zavarovalnice Triglav:

-davčne olajšave bi morale biti preglednejše in vnaprej jasne, upoštevati bi se morale ločeno za individualno in kolektivno zavarovanje;

-uvedba sistema davčnih spodbud po vzoru nacionalne stanovanjske varčevalne sheme (NSVS), zavarovalci bi bili ob vplačilu svoje premije upravičeni do dodatnih premij, ki bi jih vplačala država.

172-BORZNA-DOD-pokojninska.1378407461.png.o.600px.jpg

Preberite tudi:

16.10.2013
07.11.2013

Napišite svoj komentar

Da boste lahko napisali komentar, se morate prijaviti.
PRO
Članki
Članki Varčevanje za pokojnino največji finančni stres za Američane 2

Slabi dve tretjini Američanov obžalujeta, da sta v preteklosti preveč trošili, namesto da bi varčevali za pokojnino.  

PRO
Članki
Članki Davčna olajšava letos, premija na obroke prihodnje leto

Tudi letos lahko pri Pokojninski družbi A premijo individualnega dodatnega pokojninskega zavarovanja plačate na obroke.

PRO
Članki
Članki Recept za nižjo dohodnino 

Le še do konca leta lahko izkoristimo eno redkih davčnih olajšav v Sloveniji, s katero si lahko znižamo dohodnino in poskrbimo za svojo...

PRO
Članki
Članki Znižajte si dohodnino do konca leta z varčevanjem

Le še do konca leta si lahko znižamo dohodnino z vplačilom premije individualnega dodatnega pokojninskega zavarovanja, s katerim...

PRO
Članki
Članki Bo pokojninsko problematiko reševala generacija 50+?

Med vsemi državami OECD ima Slovenija eno najnižjih stopenj delovne aktivnosti zaposlenih v starosti od 55 do 64 let. Ta znaša le 35...

PRO
Članki
Članki Kaj pa zdaj, ko zmanjkuje zaposlenih?

Kar 75 odstotkov zaposlenih v Sloveniji se upokoji takoj, ko izpolnijo minimalne pogoje za upokojitev, tako ima Slovenija med vsemi...

PRO
Članki
Članki Koliko vas stane kognitivna lenoba?

Zaradi nagnjenosti k statusu quo ne opustimo slabih navad in ne začnemo privzemati dobre.

PRO
Članki
Članki Čredni nagon

Odgovor na vprašanje, zakaj vratarji na svetovnem prvenstvu pri branjenju enajstmetrovk delajo škodo svojim ekipam, je podoben odgovoru...